Petek, 16. 3. 2018, 16.29
6 let, 7 mesecev
Ljubljanska palača, mimo katere se pogosto sprehodimo #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,87
Tam, kjer na ljubljanskem Novem trgu od leta 1938 domuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je bila že v 15. stoletju zgrajena palača, ki sta jo načela potres in požar.
Prvi deželni dvorec oz. palača deželnih stanov, stari lontovž ali Landhaus je bil zgrajen leta 1467, ob potresu leta 1511 pa močno poškodovan. Kmalu so se lotili njegove obnove, a je velik požar leta 1524, ki je uničil pretežni del Novega trga, zajel tudi zanj pripravljen les.
Pet let kasneje je bil po predvidevanjih novi lontovž le dograjen, vendar le kot provizorična stavba, govori zgodovina objekta.
"Deželni stanovi – kot lastniki so omenjeni od leta 1467 – so sčasoma nakupili štiri hiše v Salendrovi ulici in verjetno še nekaj hiš v Gosposki ulici ter postavili novi lontovž, kakršen je videti na Valvasorjevi grafiki," je zgodovina stavbe zapisana v razstavnem katalogu Novi trg z okolico, Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastnikov hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Stranski in zadnji del palače na Novem trgu
Palača komedij in oper
Prvotno je obsegal dva trakta oziroma celo fronto od Novega trga do Salendrove ulice in po njej navzdol do zdajšnje hišne številke 3.
V 16. stoletju so deželni stanovi skladiščili slovenske protestantske knjige. V 17. in 18. stoletju je bila palača prizorišče kulturnega dogajanja, saj so v njej deželni stanovi prirejali predstave potujočih gledaliških skupin in gojencev jezuitskega kolegija, ki pa so bile namenjene le vabljenemu občinstvu. Ogledati si je bilo mogoče tudi komedije in opere.
Med letoma 1786 in 1790 je bila po načrtih ljubljanskega stavbarja in deželnega arhitekta Jožefa Schemrla stavba prezidana v poznobaročnem slogu.
Kmetijska družba v Ljubljani, obdobje med obema svetovnima vojnama
Vhod v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Ljubljana, 9. junij 1950
Vhod v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Ljubljana, 1953
Potres poškodoval tudi lontovž
Po potresu leta 1895 so trakt ob Gosposki porušili in ga na novo postavili, pročelje proti Novemu trgu pa obnovili. Odstranili so kitasto okrasje in v pritličju povečali okna, navajajo v že omenjenem razstavnem katalogu. Stavba je s trikotnim strešnim čelom in prav takim na kamnitem portalu obdržala klasicistični izraz, ohranila pa je še elemente baročnega sloga, je še zapisano.
SAZU sprva le v drugem nadstropju
Ko se je v palačo vselila SAZU, so ji sprva pripadali prostori le v drugem nadstropju, preostali šele po letu 1945. Kasneje se je akademija širila še v sosednje stavbe.
Na dvorišču lontovža so arheologi odkrili najstarejšo halštatsko nekropolo v Sloveniji s 323 žarnimi grobovi iz 11. oz. 12. stoletja pred našim štetjem.
V 16. stoletju so deželni stanovi skladiščili slovenske protestantske knjige. V 17. in 18. stoletju je bila palača prizorišče kulturnega dogajanja, saj so v njej deželni stanovi prirejali predstave potujočih gledaliških skupin in gojencev jezuitskega kolegija
Ljubljana v 50. in 60. letih
SAZU leta 1979
