Sreda, 6. 4. 2016, 15.11
6 let, 7 mesecev
Begunske zgodbe današanjega časa in prostora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,75
Iz delovnega naslova knjige Obrazi vojne, v kateri je novinar Boštjan Videmšek želel predstaviti intimne zgodbe ljudi, ki so preživeli vojne, je nastala knjiga o begunskih zgodbah našega časa z naslovom Na begu. Kot poudarja avtor, gre za naše zgodbe. Knjiga govori o vseh nas.
"Begunska zgodba je v takšni in drugačni obliki v Slovenijo vstopila lani pozno poleti in jeseni. Potem so na slovensko-hrvaški meji postavili fašistoidno ograjo," je dejal Delov novinar Boštjan Videmšek. Zaradi tega ni bil več pred dilemo, kam umestiti konec svoje knjige o begunstvu. Zapis o modernem eksodusu, kot se glasi del naslova, tako sklene v Sloveniji, kjer se je na domačem terenu, skupaj z begunci, ki so prečkali Slovenijo, srečal s "ksenofobijo, rasizmom, koncem humanizma in razgradnjo svobodne družbe, ki jo simbolizira ograja na slovensko-hrvaški meji".
S knjigo Na begu. Moderni eksodus (2005-2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam Boštjan Videmšek končuje zadnji del trilogije, pred njo sta izšli Vojna terorja (2011) in Upor (2013).
Preris že znanih ksenofobnih politik
"Z Juretom (Erženom, fotografom, op. a.) sva leta 2005 spremljala afriške begunce na poti v Evropsko unijo, ki so se prebijali čez več kot šest metrov visoke žice in med stražnimi stolpi španske eksklave, medtem ko so jih španski policisti ranjene metali nazaj na maroško ozemlje. Maroku so plačali milijone in milijone dolarjev, da so jih vrgli v puščavo, kjer so umrli ali pa izginili. Enako zdaj Evropska unija počne z begunci v Turčiji. Gre za preris špansko-maroške politike iz leta 2005 ali pa dogovora med Italijo in Libijo iz leta 2008," je današnje politične okoliščine v odnosu do beguncev opisal novinar.
Dodal je, da so se ob prihodu beguncev v Evropo pred nami odprla vrata, za katera je upal, da se ne bodo. "Odprla so se vrata pekla, ne vrata človečnosti, zaradi česar je bil ključen poseg v čas in prostor." Del tega je tako tudi njegova knjiga Na begu, v kateri je zajel obdobje med letoma 2005 in 2016. Čutil je, da je to, da to stori in dogajanje javnosti predstavi z imeni in obrazi, njegova dolžnost, novinarska in človeška.
O pomenu in nujnosti poosebljanja begunskega vprašanja ter zgodb ljudi na begu v svoji novi knjigi novinar Boštjan Videmšek pravi, da "živimo v času številk, to pa je knjiga imen in priimkov. Živih ljudi."
Pričevanja več kot dva tisoč ljudi
Delo, ki temelji na izpovedih beguncev ter avtorjevih izkušnjah in uvidih, je nastajalo več let in v različnih prostorih. Na vsem Bližnjem vzhodu, na sredozemski begunski poti (Lampedusi, Siciliji, Malti itd.) in na balkanski poti (Turčija, Grčija, Makedonija, Srbija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija, Avstrija) je naredil več kot dva tisoč intervjujev z begunci iz številnih držav. Osrednji del je namenil zgodbam sirskih beguncev, žrtvam ene najbolj krvavih vojn našega časa, zaradi katere je Sirijo zapustilo že slabih pet milijonov ljudi, 11 milijonov pa jih je razseljenih po državi.
Ob tem je novinar razkril še eno od svojih strateških odločitev pri snovanju dela. Nizanja oz. "ponavljanja" podobnih življenjskih zgodb, ki jih je spoznaval, se je lotil z dodatnim sporočilnim ciljem, in sicer pokazati, kako "skupna in naša je ta zgodba. Zgodbe, ki se nizajo, kažejo, da to ni več incident, temveč stanje."
Fotograf Jure Eržen je avtor vizualnega dela knjige Na begu.
"Vsi smo eno"
"Z vsakim stavkom, komunikacijo, potjo sem poskušal agresivno razbiti mejo med mi in oni," je poudaril Videmšek. Hkrati je opozoril, da prav te razmejitve med drugim vodijo in ustvarjajo konflikte. "Živimo v bipolarnem svetu, ki razkraja. Moj namen je zmanjševati to ločnico. Želim pokazati, da smo vsi eno. Vse, kar nas ločuje, je le geostrateška sreča, kje in kdaj se rodimo," je izpostavil loterijo življenja z resnimi posledicami.
To pa ni edini odmev novoizdane knjige. Da je njen "udarec resnice v pleksus strašljiv", so misli gledališkega režiserja Matjaža Pograjca o prebranem, zapisane na platnicah.
"Z vsakim stavkom, komunikacijo, potjo sem poskušal agresivno razbiti mejo med mi in oni," o pomenu svoje knjige med drugim pravi Boštjan Videmšek. "Živimo v bipolarnem svetu, ki razkraja. Moj namen je zmanjševati to ločnico. Želim pokazati, da smo vsi eno. Vse, kar nas ločuje, je le geostrateška in zgodovinska sreča, kje in kdaj se rodimo."
