Nedelja, 20. 5. 2018, 17.59
5 let, 11 mesecev
Kako si je slovenski pionir vesoljskih poletov zamislil potovanje po vesolju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,81
Pionirju astronavtike Hermanu Potočniku Noordungu je oblikovalec arhitekturnih animacij Kristijan Tavčar posvetil kratek animirani film, ki nas v vesolje popelje z namišljenim vesoljskim plovilom, nastalim na podlagi načrtov slovenskega raketnega inženirja Hermana Potočnika Noordunga.
Kratek animirani film Noordung / A Voyage Through Our Solar System, katerega avtor je oblikovalec arhitekturnih animacij Kristijan Tavčar iz studia Miragedereve, ki se je med drugim podpisal tudi pod računalniško tridimenzionalno upodobitev nikoli zgrajenega parlamenta Jožeta Plečnika, je nastal v spomin na Hermana Potočnika Noordunga (1892-1929).
V animaciji nas Tavčar po sončnem sistemu popelje z namišljenim vesoljskim plovilom, katerega oblika in temeljne funkcije izhajajo iz načrtov Hermana Potočnika Noordunga za geostacionarno vesoljsko postajo, ki je bila sestavljena iz sončne elektrarne, observatorija in bivalnega kolesa.
Problem vožnje po vesolju iz leta 1929
Bivalno kolo – načrt za prvo vesoljsko postajo na svetu je raketni inženir v svojem delu Problem vožnje po vesolju – raketni motor objavil že leta 1929. Noordungova knjiga velja za zgodovinsko prelomnico v svetovni vesoljski raketni tehnologiji, danes pa jo uvrščajo med deset najpomembnejših strokovnih del na področju raziskav vesolja in vesoljskih tehnologij v svetovnem merilu od konca 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne.
Noordungovo delo so leta 2014 predstavljali tudi na arhitekturnem bienalu v Benetkah v projektu avtorjev Dragana Živadinova in Mihe Turšiča z naslovom Problem vožnje po vesolju – Supre: arhitektura ter soavtorjev Dunje Zupančič, Špele Petrič, Petra Krečiča in Tanje Želine. Komisarja paviljona sta Miha Turšič in Maja Ivančič, kustos pa Jurij Krpan.
O pionirju vesoljske arhitekture, ki je že v 20. letih prejšnjega stoletja reševal ključne probleme bivanja v vesolju in ponudil tehnološko rešitev za preživetje človeka v orbiti in tako utiral pot v breztežnost, je takrat Miha Turšič dejal: "Potočnik je bil inženir in vojak. Iz prve svetovne vojne je izšel s travmo – uporabo tehnologije za uničevanje. Sam je na tej ravni naredil humanistični preobrat, saj ni razvijal raket, temveč tehnologijo za bivanje človeka v vesolju."
Kdo je bil Herman Potočnik Noordung?
Rojen je bil leta 1892 v Pulju, kjer je bil njegov oče, ki je sicer prihajal iz Slovenj Gradca, kirurg in visok mornariški častnik v avstro-ogrski vojni mornarici. Ko je njegov oče leta 1894 umrl, se je mati bodočega vesoljskega inženirja s tremi otroki odločila za selitev k svoji materi v Maribor.
Herman Potočnik se je tako najprej šolal na Štajerskem, kjer je leta 1903 končal petletno deško ljudsko šolo, potem je obiskoval nižjo realko v bližini Dunaja, pozneje pa še na Moravskem, kjer je opravil maturo.
Nato se je vpisal na tehnično inženirsko vojaško akademijo v Mödlingu in leta 1913 postal inženirski poročnik, strokovnjak za železniške in mostovne gradnje. Med prvo svetovno vojno je bil na frontah v Srbiji, Bosni in Galiciji ter na soški fronti. Leta 1915 je napredoval v nadporočnika. Zaradi tuberkuloze je bil leta 1919 predčasno upokojen kot kapetan.
Zajem zaslona iz kratkega animiranega filma nastalega v spomin na Hermana Potočnika Noordunga.
Specializiran za raketno tehnologijo
V 20. letih prejšnjega stoletja je diplomiral je na Tehniški visoki šoli na Dunaju, specializran za raketno tehniko. Že v času študija je sodeloval v univerzitetnem društvu za letalsko tehniko, ki je imel tudi raketni odsek. Tam se je seznanil tudi z vso tedanjo strokovno literaturo, bil pa je tudi član t. i. Društva za potovanje po vesolju, v katerega so bili vključeni številni tedanji raketni teoretiki.
Leta 1928 je v Berilnu pod psevdonimom Hermann Noordung izdal omenjeno prelomno knjigo, v kateri je predstavil svojo vizijo za potovanja in preživetje človeka v breztežnosti. Izračunal je podatke za geostacionarni satelit, narisal načrt za bivalno kolo in se tako kot eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike vpisal v zgodovino astronavtike.
Poleti v vesolje
V 20. letih prejšnjega stoletja je pionir geostacionarnega satelita pravilno predvidel tudi vse faze poleta okrog Zemlje, pomen njegovega dela še opisujejo. Potočnikovo delo je vplivalo tudi na ameriški, evropski in ruski vesoljski program, njegovo delo pa je kot pomembna teoretična osnova služilo številnim svetovnim znanstvenikom, raketnim in vesoljskim inženirjem ter konstruktorjem, ki so uresničili polete v vesolje in pristanke človeka na Luni. Wernher Von Braun, oče poletov na Luno, je na primer doktoriral z močnimi referencami na Problem vožnje po vesolju.
Noordung vplival na znameniti hollywoodski film
Načrti Hermana Potočnika Noordunga pa so vplivali tudi na Vesoljsko postajo V iz Kubrickovega filma 2001: Odiseja v vesolju, saj je režiserjev tehnični svetovalec svoj predlog plovila zasnoval na njegovih skicah. Tehnična ilustracija iz knjige Problemi vožnje po vesolju (1929) se je znašla tudi v obsežni arhivski izdaji The Making of Stanley Kubrick's 2001: A Space Odyssey iz leta 2014.
Spomin na Noordunga v Vitanju
Delo in življenje Hermana Potočnika Noodrunga je pri nas v Vitanju, od koder izvirajo predniki njegove matere, najprej obeleževala spominska soba, kasneje pa so mu posvetili tudi kulturni center vesoljskih tehnologij KSEVT, katerega arhitektura se nanaša na inženirjevo geostacionarno postajo oz. bivalno kolo.
