Kako se je v Rogu vse začelo?

Z jutranjim prihodom varnostnikov in bagra na območje nekdanje tovarne Rog, v noči na ponedeljek ob 3. uri ter osem dni pred napovedanim rušenjem, je še dokončno postalo jasno, da dialoga občine z uporabniki Roga ne bo več. V izjavi za medije je Janković dejal, da bodo "po tem, kar se je danes zgodilo, prepustili zadevo policiji in sodišču".

Rušenje zdaj, prenova pozneje

Da dialoga ne bo več, je župan napovedal že na zadnjem sestanku z uporabniki, če bodo skušali preprečiti rušenje. Ponudil jim je drugo možnost: sodelovanje pri podiranju petih praznih stavb, z izjemo studia Samorog, in predstavitev svojih vsebin v obnovljenem Rogu. A sporočilo z občine je bilo jasno, po rušitvi prvih objektov se bo prenova začela čez eno leto.

Tako kot je bil v svojih besedah dosleden župan, so bili tudi uporabniki, ki so napovedovali, da bodo rušenje branili tudi s telesi, če bo treba. V soočenju med varnostniki in uporabniki so bili nekateri tudi poškodovani, enega od rogovcev so morali odpeljati na urgenco, poškodovana sta bila tudi policist in varnostnica.

V noči na ponedeljek so ob 3. uri zjutraj v avtonomno cono Rog prišli varnostniki in bager. Uporabniki in uporabnice avtonomnega prostora Rog ne dajo. Poudarjajo, da v njem to, kar želi s prenovo vzpostaviti občina, že je, in sicer kreativni center. Dodajajo, da se bodo njegove socialne vsebine v načrtovanem projektu izgubile.

Zasedba Roga zaradi želje po avtonomnem prostoru

Na območju avtonomne cone Rog se njeni uporabniki in uporabnice zavzemajo za samoniklo skupnost, ki zagovarja vključevalno družbo in neprofitno ter neodvisno kulturo. Nekaj tega oz. prav to so bila tudi izhodišča zasedbe takrat še zapuščenega Roga, ki se je zgodila leta 2006.

To je bilo že dolgo po tem, ko so nekdanjo tovarno leta 1998 zaščitili in jo namenili javnemu programu. Leta 2001, ko se je končal denacionalizacijski postopek, jo je nato kupilo podjetje LB Hypo, ki jo je leto pozneje prodalo ljubljanski občini. Zamisli o prenovi in revitalizaciji so obstajale že takrat, a so leta 2003 zamrle.

Po nekaj projektih, kot so festival Break, Bienale industrijskega oblikovanja in prerformansa C3 z naslovom Dimni signali, so Rog zasedli posamezniki in posameznice ter (ne)formalne skupine s ciljem, da ustvarijo umetniški in socialni avtonomni prostor. Takrat se je vse, seveda z marsikatero preobrazbo, kar poznamo pod današnjim Rogom, šele začelo.

Bager – simbol in sredstvo za kapitalsko rušenje tega, kar se je v desetih letih razvilo v avtonomni center Rog.

Skvotiranje kot odgovor na kapitalske apetite

Skvotiranje prostorov je praksa, ki napada izhodišča nepremičninskega trga. Spodbujanje kapitalskih apetitov in kopičenje zasebne lastnine je namreč tisto, kar dodatno slabi socialno nemočne ter tako ustvarja na več ravneh izključujoče prostore, tako v ekonomskem kot družbenem smislu. Obstoj Roga je tako tudi odgovor na gentrifikacijo sodobnih urbanih središč, pa tudi na druge načine izključujočo družbo in mesta.

Pa ne samo to, tovrstno zasedanje prostorov lahko pod vprašaj postavlja tudi druge in širše družbene načine delovanja, uresničevanja, organiziranja, vzpostavljanja, kot je bilo še ob vstopu v zapuščeno tovarno pred desetimi leti eno od sporočil. In kot je ostalo do danes.

Skvotiranje prostorov je praksa, ki napada izhodišča nepremičninskega trga. Spodbujanje kapitalskih apetitov in kopičenje zasebne lastnine je namreč tisto, kar dodatno slabi socialno nemočne ter tako ustvarja na več ravneh izključujoče prostore, tako v ekonomskem kot družbenem smislu.

"V Rogu potekajo kulturne, umetniške, rekreativne, športne in gibalne dejavnosti. /…/ Prostor ima z delovanjem Socialnega centra Rog in teoretične platforme Živko Skvotec tudi zelo močen pridih političnega delovanja, ki temelji na vključevanju marginaliziranih in ranljivih družbenih skupin," je pred časom za Siol.net povedal eden od njegovih uporabnikov Rastko Pecar. 

Dodal je, da je Rog kot neprofiten in nehierarhičen prostor dostopen za mlade in druge, ki se tam lahko svobodno združujejo, povezujejo, sodelujejo in delujejo. Izjavil je še: "Priča smo različnim procesom, prijemom in ukrepom, ki naj bi mesto naredili varnejše in lepše, a povzročajo tudi to, da se določene dejavnosti in skupine, praviloma revnejše, iz mesta s tem izriva. Kljub kolesom in javnemu prevozu se dostopnost mesta meri ne samo v fizičnem, temveč tudi v finančnih in socialnih kategorijah."

Boj za Rog se ponavlja

Boj za Rog, ki smo mu priča, ne poteka prvič. Boj za prostor, tako v fizičnem kot družbenem smislu, so seveda najprej bili ob njegovi zasedbi. Potrebo zanj je skupina Temp, ki je nekoč tu delovala, takrat opredelila: "Izpostavljamo delovanje od spodaj navzgor skozi naslednje ravni strategije: neformalno mesto kot kontekst, aktivni prostor kot diskurzivno polje, konstruirano situacijo kot sporočilo in kreativno deregulacijo kot način delovanja." 

Od takrat se je v Rogu že veliko spremenilo, tako v prostorskem kot vsebinskem smislu, pa tudi v sestavi uporabnikov in uporabnic. Ostala pa je ideja o iniciativi od spodaj navzgor, nehierarhičnem in samoorganiziranem delovanju. Prav tako je marsikaj nastalo, se zgodilo in oblikovalo – na več ravneh. Rog je združil različne umetniške, aktivistične, izobraževalne in socialne skupine ter posameznike in posameznice, ki bi zunaj Roga lahko ostali razdruženi. S Socialnim centrom Rog je območje nekdanje tovarne dobilo vključevalno vlogo za socialno ranljive, v zadnjem času predvsem za begunce.

S Socialnim centrom Rog je območje nekdanje tovarne dobilo pomembno vlogo za socialno ranljive in izključene, v zadnjem času predvsem za begunce.

Nastal kot eksperiment, postal je del mesta

V Rogu deluje in program oblikuje več kot 15 različnih manjših in velikih iniciativ. Vzpostavil se je kot živ prostor, ki od vsega začetka ni želel pristajati na profitno in birokratsko delovanje. Od nekdaj je želel biti odprt za kulturne, socialne in angažirane vsebine. Postal je dinamičen organizem, raznolik in kontradiktoren, v svojem procesu pa hkrati tudi sodelovalen in "konflikten", prav skozi pretresanje lastnih izhodišč delovanja.

Nastal je torej kot eksperiment, nanašajoč se na začasne rabe prostorov, na kar sicer zdajšnji uporabniki ne pristajajo, postal pa del lokalne skupnosti.

V njem so se zgodili že marsikateri koncert, predavanje, okrogla miza, projekcija filma, razstava, literarni večer, umetniški in  družbeni projekt, plesne delavnice, cirkuške akrobacije, oblikoval se je kritičen premislek. Zgradili so skate park, oblikovala se je klubska scena in še bi bilo mogoče naštevati. Razvila se je torej skupnost, scena, socialno podporništvo, povezali so se kritično razmišljujoči in angažirano delujoči posamezniki in posameznice. Zato si zdajšnji rogovci želijo podpore in razvoja tega, kar je že. Tega, kar je v tem fizičnem prostoru, v družbenem okolju nastajalo leta.

Rogovci si želijo podpore in razvoja tega, kar je že. Tega, kar je v tem fizičnem prostoru in v družbenem okolju nastajalo leta.