Hermann Hesse v Bonnu predstavljen kot slikar

Pod naslovom Hermann Hesse – s peresom in barvo bo po pisanju nemške tiskovne agencije dpa do 14. septembra razstavljenih 150 del iz zapuščine Hessejevega sina Heinerja.

Hermann Hesse se je rodil v Calwu na Würtemberškem. Leta 1892 je opustil študij teologije in v osebni krizi skušal napraviti samomor. Od leta 1899 je delal kot knjigarnar in antikvar v Baslu. Po letu 1904 se je ukvarjal samo še s pisateljevanjem. Veliko je potoval, med drugim leta 1911 v Indijo.

Slikanju se je Hesse intenzivno posvetil med letoma 1916 in 1937, v času največje življenjske krize. "Slikanje je edino, kar mi prinaša čisto radost," je umetnikove besede povzela Regina Bucher, direktorica Muzeja Hermana Hesseja v Montagnoli v Švici, v sodelovanju s katerim so pripravili razstavo. Ta je bila v Švici že na ogled od februarja do začetka maja.

Kot je še povedala Bucherjeva, je Hesseju njegov psihoterapevt leta 1916 svetoval, naj slika svoje sanje. Kar se je začelo kot neroden avtoportret, se je pozneje razvilo v krajinarstvo. Leta 1919 se je Hesse ločil od svoje družine in šel v Tessin. Tedaj so njegove slike po besedah Bucherjeve pridobile novo kakovost.

Iz številnih Hessejevih del je razvidno hrepenenje po harmoniji in sreči, iz marsikaterega pa vejeta tudi osamljenost in žalost, piše dpa.

Njegova proza, ki je marsikdaj močno avtobiografska, odeva osebne krize, razkol med umom in nagoni ter čustvenim doživljanjem in etiko. V poznejšem obdobju je raziskoval odnos med vzhodnjaško in evropsko filozofijo in psihoanalizo ter iskal izhod iz odtujenosti od vojn, rasizma in nacionalizma utrujenega zahodnega človeka.