SiolNET. Trendi Kultura
0,08

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dom med stabilnostjo in mobilnostjo

0,08

termometer

Kako je v današnjih okoliščinah mogoče razumeti dom, ta zgrajeni, uporabni, družbeni in čustveni prostor, je eno od izhodiščnih vprašanj projekta Dom v Arzenalu, ki Slovenijo predstavlja na 15. beneškem arhitekturnem bienalu. Ta se za javnost odpira v soboto.

V projektu Dom v Arzenalu: Kurirana knjižnica na temo doma in bivanja, ki je nastal v okviru mednarodne bienalne razstave v Benetkah, se arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič pojavljata v vlogi kustosov. Komisar Slovenskega paviljona je Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Poročanje s fronte je letošnji krovni naslov svetovne arhitekturne razstave, katere kustos je čilski arhitekt Alejandro Aravena in ki odpira vprašanja razmerij med arhitekturo in družbo. Odgovor na krovno temo pa je tudi projekt slovenskih arhitektov, ki tematiko doma in bivališča naslavljata kot "ključen družbeni in okoljski problem današnjega časa," so zapisali v MAO ob razstavi.

Kurirana knjižnica [Dom v Arzenalu] bo obiskovalcem razstave Biennale Architettura 2016 ponudila možnost, da si knjige ogledajo in jih preberejo. Prostor bo odprt tudi za javne dogodke, od pogovorov do delavnic na temo doma in bivanja. Ko bo razstava končana, se bo ta knjižnica oz. dom preselil v Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, kjer bo stalno na voljo za javno uporabo. Kurirana knjižnica [Dom v Arzenalu] bo obiskovalcem razstave Biennale Architettura 2016 ponudila možnost, da si knjige ogledajo in jih preberejo. Prostor bo odprt tudi za javne dogodke, od pogovorov do delavnic na temo doma in bivanja. Ko bo razstava končana, se bo ta knjižnica oz. dom preselil v Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, kjer bo stalno na voljo za javno uporabo.

Dom kot prostor osmišljenja

"Bivanjske strukture že od začetka civilizacije ustvarjajo naše prevladujoče grajeno okolje in izpolnjujejo najosnovnejše človekove potrebe. Pa vendar mora biti njihov cilj več kot le zagotavljanje preživetja, ustvarjati bi morale potrebne pogoje za smiselno življenje," pravita Tina Gregorčič in Aljoša Dekleva, ki sta v Arzenalu zasnovala prostorsko strukturo oz. abstrakten dom v obliki kurirane knjižnice. Ta služi kot platforma za raziskovanja koncepta doma in bivališča.

Razumevanje doma ni zapečateno

Dojemanje in ustvarjanje doma zgodovinsko in kulturno ni enoznačno. Prav tako gre za preplet osebnega, intimnega, družbenega in ekonomskega. Je tudi kraj praktičnega in čustvenega. Dojemanje in ustvarjanje doma zgodovinsko in kulturno ni enoznačno. Prav tako gre za preplet osebnega, intimnega, družbenega in ekonomskega. Je tudi kraj praktičnega in čustvenega. Kot poudarjata kustosa projekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič pa bivališča ne zagotavljajo le preživetja, ustvarjati bi morala tudi pogoje za smiselno življenje. Ali je dom tam, kjer je knjižnica, ali knjižnica tam, kjer je dom, je eno od vprašanj, na katerega sta se navezala ob osebni izkušnji selitve. Pri vzpostavitvi javnega doma v galeriji sta s kurirano knjižnico prostor odprla za premislek. Dojemanje in ustvarjanje doma zgodovinsko in kulturno ni enoznačno. Prav tako gre za preplet osebnega, intimnega, družbenega in ekonomskega. Je tudi kraj praktičnega in čustvenega. Kot poudarjata kustosa projekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič pa bivališča ne zagotavljajo le preživetja, ustvarjati bi morala tudi pogoje za smiselno življenje. Ali je dom tam, kjer je knjižnica, ali knjižnica tam, kjer je dom, je eno od vprašanj, na katerega sta se navezala ob osebni izkušnji selitve. Pri vzpostavitvi javnega doma v galeriji sta s kurirano knjižnico prostor odprla za premislek.

Bivališče, tako kot drugi prostori, torej ni nekaj, kar preprosto je, temveč se vzpostavlja, nastaja, se dogaja, (lahko) združuje, naseljujejo pa ga različne potrebe, želje in predstave. Pa naj bodo te usmerjene k miru, počitku, intimni ukoreninjenosti in odmiku, čeprav ne gre za izolacijo, saj je tudi dom na prepihu različnih družbenih okoliščin, ne le osebnih. In to še posebej v današnjem času, ko ob številnih kanalih virtualnih povezanosti vanj skozi različne špranje vztrajno vdira zunanji svet. Tako je prav domovanje lahko eno od središč spletnih in drugih povezav, močno prepredenih še z intimnimi vzdušji.

Je tudi razpet med stalnostjo in mobilnostjo, med biti in iti, med rutino in njenimi prelomi, med kontinuiteto in diskontinuiteto. Na prav ta vidik povezav z domom pa sta se v svojem projektu med drugim osredotočila Tina Gregorčič in Aljoša Dekleva. "Za današnjo informacijsko usmerjeno družbo je značilna poudarjena in razširjena mobilnost, kar se odraža tako v različnih oblikah iskanja stalne preselitve kot tudi v raznolikih delovnih migracijah. Pojem doma posledično potrebuje nov premislek, menita.

V bivališčih se vedno odvijajo tudi srečanja med temi, ki ostajajo, tistimi, ki prihajajo, in temi, ki odhajajo.

Kaj definira dom?

"Kaj definira dom danes, ko so mnogi lahko kjerkoli in so hkrati kadarkoli povezani s komerkoli? Kljub naraščanju te virtualne povezanosti koncept doma še vedno potrebuje otipljivo prostorsko in družbeno realnost," pravita kustosa projekta Dom v Arzenalu.

Pri oblikovanju knjižnice v galerijskem prostoru izhajata najprej iz osebne izkušnje pri selitvi, kjer je bilo izhodiščno vprašanje, ali je dom tam, kjer je knjižnica, ali je knjižnica tam, kjer je dom? Tako je nastala javno kurirana knjižnica, v kateri je izbrana zbirka knjig na temo doma in bivanja.

Pri njeni vsebini so sodelovali vabljeni arhitekti, umetniki, kritiki in kustosi z različnih področjih ter iz različnih držav in kulturnih okolij, ki so prispevali približno po deset knjig. Poleg tega pa so sodelujoči tudi vabljeni, da za eno uro ali en dan postanejo njeni začasni stanovalci, tam pa gostijo javne dogodke – od pogovorov do delavnic na temo, kaj nam dom predstavlja in pomeni danes.

Instalacija je narejena iz lesa kot najbolj reprezentativnega vira materiala v Sloveniji. Poudarja njegov premalo izkoriščeni potencial kot gradbeni material za individualne in kolektivne stanovanjske enote.  Instalacija je narejena iz lesa kot najbolj reprezentativnega vira materiala v Sloveniji. Poudarja njegov premalo izkoriščeni potencial kot gradbeni material za individualne in kolektivne stanovanjske enote.

Na ta način sta kustosa postavila okvir za premislek, izmenjavo znanj, teorij in izkušenj o današnjih bivališčih s ciljem poudarjanja družbene vloge arhitekture. Prostor tako odpirata za vprašanja, morebitne odgovore.

Po končanem arhitekturnem bienalu, ki bo za občinstvo odprt med 28. majem in 27. novembrom, pa se bo javni dom s približno 300 knjigami preselil v MAO, kjer bo na voljo za stalno uporabo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin