"Če bi obstajala Pikina veroizpoved, bi bila njen sledilec."

Nastanek pegaste junakinje sicer sega v leto 1941, ko je Karin, sedemletna hči pisateljice Astrid Lindgren, zbolela za pljučnico. Vsak dan si je želela slišati kakšno zgodbo, nekega dne pa je materi rekla, naj ji pove zgodbo o Piki Nogavički.

Lindgrenova si je začela kar sproti izmišljevati zgodbe o močni in junaški deklici, leta 1944 pa je med zdravljenjem izpahnjenega gležnja v Stockholmu končno našla čas, da jih je tudi zapisala.

Sprva je bil rokopis zavrnjen. Pika Nogavička je nato izšla kot njeno drugo književno delo pri ugledni založbi Raben in Sjörgen, pri kateri je Lindgrenova dobila tudi prvo nagrado za otroško knjigo. Do leta 1948 sta prvemu delu sledili še Pika Nogavička se vkrcava na ladjo in Pika Nogavička v deželi Taka-Tuka.

Slovenski bralci letos Piko berejo v posodobljenem prevodu Slovenci smo nov prevod dobili prvič po letu 1958. Piko je doslej več generacij poznalo v prevodu Kristine Brenkove. Ob Pikinem jubileju pa tudi ob 70-letnici svojega delovanja je založba Mladinska knjiga letos izdala nov prevod Pike Nogavičke.

Zanj je poskrbela Nada Grošelj, ob izidu pa je prevajalka dejala, da Pika še danes pooseblja sanje vsakega otroka, da bi bil močan, neodvisen in da z njim ne bi manipulirali.

Prodanih kar 140 tisoč slovenskih izvodov Pike Nogavičke Uspešnica Lindgrenove je v Sloveniji doživela 19 ponatisov, bila prodana v 140 tisoč izvodih in se s tem zapisala kot najbolj prodajano prevodno mladinsko delo, je na predstavitvi knjige septembra letos povedala urednica mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi Alenka Veler.