Cankarjev dom je za Slovenski knjižni sejem postal premajhen

Kot je spomnila predsednica 38. slovenskega knjižnega sejma Tanja Tuma, je knjižni sejem pred petdesetimi leti najprej potekal na Gospodarskem razstavišču, sprva bienalno, pozneje vsako leto, zatem je dolga leta gostoval v Cankarjevem domu (CD). Založniki so se po njenih besedah letos odzvali skoraj vsi. Dodala je, da se vsi veselijo druženja s knjigo in pisatelji ter gosti iz Španije in Rogaške Slatine.

Več pozitivnih plati novega prizorišča

Direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica je povedal, da so pred odločitvijo za selitev sejma na Gospodarsko razstavišče med razstavljavci izvedli anketo, ki je pokazala, da so ti enako dobro ocenili CD in Gospodarsko razstavišče. Kot najpomembnejši razlog za selitev je navedel, da je CD že postal premajhen za vse razstavljavce, ki so želeli sodelovati na sejmu.

Poleg tega, ko so se odločali glede lokacije sejma, še ni bilo jasno, kako se bo razvijala epidemija covid-19, prostori na Gospodarskem razstavišču pa so bistveno bolj zračni in omogočajo enosmerno gibanje. Kot pomembno prednost Gospodarskega razstavišča je izpostavil tudi, da bodo imeli vsi razstavljavci enake pogoje, česar v CD ni bilo mogoče zagotoviti.

Slovenski knjižni sejem leta 2019 v Cankarjevem domu Foto: STA ,

Gostujoča država je Španija, gostujoče mesto pa Rogaška Slatina

Na sejmu bo po besedah Kukavice razstavljavcem namenjenih skoraj 1.500 kvadratnih metrov površin, kar je 15 odstotkov več kot v preteklosti. Država v fokusu je Španija, ki je bila tudi letošnja država gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu, gostujoče mesto pa je Rogaška Slatina. Podelili bodo več nagrad - za naj knjigo sejma, za katero bo mogoče glasovati na spletni strani sejma, za literarni prvenec, za najboljšo poslovno knjigo in najpomembnejšo - Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva.

Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič je spomnil, da so leto 2022 razglasili za leto Ele Peroci, saj letos mineva sto let od rojstva ene najvidnejših povojnih pisateljic, ki se je rodila v Rogaški Slatini. Kot je povedal, želijo knjižni sejem izkoristiti za promocijo svojega kraja, na sejemskem prostoru načrtujejo štiri dogodke.

Poseben prostor bo prvič dobil strip

Predsednica programskega odbora, pisateljica Helena Kraljič, je povedala, da se bo na štirih odrih zvrstilo več kot 200 raznovrstnih dogodkov s slovenskimi in tujimi gosti. Na Pogovorni postaji se bo zvrstilo 53 dogodkov, posvetili se bodo temam, ki se v najširšem pomenu dotikajo družbe in ljudi. Oder mladih, ki je bil na prejšnjih sejmih poznan kot Cicifest, bo letos s svojimi vsebinami namenjen ne le najmlajšim, ampak tudi nekoliko starejšim otrokom. Na Pisateljskem odru, ki ga koordinira Društvo slovenskih pisateljev, se bo zvrstilo 53 prireditev. Letos bo na sejmu poseben prostor prvič dobil strip, na ogled bo tudi razstava ilustracij, Fotocona bo ponudila osem dogodkov.

Foto: STA ,

Založniška akademija bo po besedah Mihe Kovača letos posvečena pripravam na gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu prihodnje leto. Tako bo v torek ob 13. uri na osrednjem odru pogovor z direktorjem frankfurtskega knjižnega sejma Jürgenom Bossom in v. d. direktorice Javne agencije za knjigo Katjo Stergar.

Pripravili bodo še tri dogodke, posvečene prodaji avtorskih pravic v tujino, s tremi tujimi gosti: špansko-angleškim avtorjem in književnim prevajalcem Lawrenceom Schimelom, tudi lastnikom založbe A Midsummer Night's Press, ki izdaja predvsem prevode iz manjših jezikov, direktorico Helsinške literarne agencije Urpu Strellman in neodvisnim literarnim agentom iz Litve Benasom Berantasom.