Petek, 19. 12. 2014, 12.58
10 mesecev, 3 tedne
Bujni in igrivi barok v Slovenski filharmoniji
Na Prvem filharmoničnem baročnem festivalu, ki bo v Slovenski filharmoniji potekal od 9. do 30. januarja, boste uživali ob glasbenih delih največjih baročnih mojstrov.
Oboist Matej Šarc, ki se bo tokrat prvič predstavil tudi kot dirigent, je kot umetniški vodja Prvega filharmoničnega baročnega festivala izbral glasbo treh najimenitnejših baročnih skladateljev – Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha in Georga Philippa Telemanna – ter vsakemu izmed njih namenil po en koncertni večer.
Na prvem koncertu s tematskim naslovom Infida (Nezvesta) bomo lahko slišali izbor arij iz oper Alcina in Ariodante Georga Friedricha Händla v izvedbi odlične slovenske mezzosopranistke Barbare Kozelj. Na sporedu bo še nekaj inštrumentalnih točk iz istih oper, koncert pa bo sklenila Händlova Glasba za kraljevi ognjemet. Händel, ki se je v London preselil leta 1712 s 27 leti, je za londonske odre napisal več kot 31 oper, med drugim Julij Cezar (1723), Orlando (1733), Ariodante (1735), Alcina (1735) in Serse (1738).
Najžlahtnejši Ariodante, čeprav je razžalostil kraljico
Ariodante je prva Händlova opera, ki se dogaja v Veliki Britaniji, natančneje v Edinburgu, zgodbo pa je priredil po najbolj znanem viteškem epu italijanskega pesnika Ludovica Ariosta Besneči Roland (Orlando Furioso, 1521). Händel je v opero Ariodante enakovredno vključil štiri glasovne skupine – sopran, mezzosopran, tenor in bas. Zaradi tega je ta opera ena od Händlovih najbolje sprejetih, ariji Scherza infida in Dopo Notte pa sta postali priljubljeni koncertni skladbi.
Prvo sezono – premiera je bila januarja 1735 v londonskem Covent Gardnu – so jo uprizorili še enajstkrat, finančni podpornik opere pa je bila kraljeva družina. Po premieri je kraljica Karolina dokaj kritično pisala svoji hčeri princesi Ani:
Opera Ariodante se vrti okrog mlade princese Ginevre, hčere škotskega kralja, ki je zaljubljena v princa Ariodanta. Imata očetov blagoslov, vendar se pojavijo težave, saj se vplete še vojvoda Polinesso. Klasičen ljubezenski škandal je Händel predelal v opero, ki velja za eno njegovih najžlahtnejših oper.
Zapeljiva Alcina vas lahko spremeni v potok ali drevo
Na prvem koncertu baročnega festivala v Slovenski filharmoniji bomo slišali tudi arije iz opere Alcina, prav tako prirejene po Ariostovem Besnečem Rolandu.
Z Alcino, ki so jo premierno zaigrali v londonskem Covent Gardnu aprila 1735, si je Händel povrnil naklonjenost muhastega londonskega občinstva. Händlov inovativen pristop h glasbi in spektakularna scenografija sta pripomogla k dolgotrajni priljubljenosti opere, saj so jo zaigrali kar 18-krat.
"Mislim, da je to najlepše, kar je kdaj napisal. Vendar sem to mislila že za njegova prejšnja dela. Tokrat nimam besed, da bi sploh opisala, kako lepo je," je v svoj dnevnik napisala Händlova soseda, umetnica Mary Pervandes, navajajo v Händlovem muzeju v Londonu.
Alcina je mlada zapeljivka, ki je na svojem otoku ustvarila veličastno palačo, kamor vabi svoje številne ljubimce. Tam jih spreminja v drevesa, potoke, skale in živali.
Pustite se tudi vi očarati skrivnostnim zgodbam in igrivim melodijam baročnih oper nemško-britanskega mojstra.