Iz nekdanjega kmetijskega poslopja nastal muzej

Žalosten spomin na morečo kugo Cerkev Sv. Roka, ki je na zunaj precej skromna, zato pa je izjemna njena notranja baročna dekoracija, je spomin na smrtonosno kugo, ki je leta 1645 na tem območju pomorila več kot 200 ljudi. Da bi jo pregnali, so obupani prebivalci na tem kraju najprej postavili leseno kapelico, nato pa zaobljubno cerkev, posvečeno Sv. Roku, zaščitniku za kužne bolezni, ki so jo dokončali leta 1666.

Leta 1743 pa je znameniti šmarski župnik Matej Vrečer, ki je bil znan tudi kot matematik, astronom in urar, naročil izgraditi 14 kapelic križevega pota, ki so vse bile poslikane s freskami in opremljene s kipi, ki predstavljajo prizore iz pasijona.

Prepuščena zobu časa Gre za pomembna spomenika kulturne dediščine in baročne umetnosti, a zob časa je postopoma opravil svoje. Predvsem križev pot dolgo ni bil deležen obnove in kapele so tako žalostno propadale.

"Ideja za muzej baroka v Šmarju pri Jelšah je nastala po tem, ko smo pred 15 leti začeli z aktivno obnovo šmarske kalvarije. Kipe smo odpeljali v restavratorski center v Ljubljano, kjer so naredili kopije, ki smo jih potem postoma vračali v kapele. V restavratorskem centru so nam svetovali, da najdemo ustrezen prostor za originalne kipe, sicer jih bodo pač morali deponirati v katerem od slovenskih muzejev," je povedal Jože Čakš, dolgoletni župan občine Šmarje pri Jelšah, ki se je med njegovim županovanjem zelo razvila.

Kje najti primeren prostor? Kot dodaja šmarski župan, najti primeren prostor v majhnem kraju, kot je Šmarje pri Jelšah, kjer bi lahko namestili 45 kipov naravne velikosti, narejenih iz lipovega lesa in starih 250 let, ter še druge predmete, ni bila lahka naloga. "Na srečo se nam je z župnijskim uradom uspelo dogovoriti za njihovo gospodarsko poslopje, ki ni bilo več v uporabi. Če smo hoteli kandidirati za evropska sredstva, smo morali objekt prenesti v last občine in tako smo začeli z obnovo tega objekta," pojasnjuje Jože Čakš, ki počasi končuje že svoj peti mandat na mestu župana.

Gradbeno in inštalacijsko so objekt, ki je velik okrog 600 kvadratnih metrov, končali v preteklem letu in vanj provizorično postavili nekaj eksponatov iz šmarskih kapel ter fotografij baročnih poslikav v cerkvi Sv. Roka, ki jih je izdelal Anton Lerchinger iz Rogatca.

Kombinacija izvirnih eksponatov in sodobne tehnologije "Zdaj pa je pred nami projekt postavitve zbirke, ki ga pripravlja arhitektka Meta Hočevar, ki vseskozi aktivno sodeluje pri tem, kako naj bi bila videti notranjost muzeja. Postavitev eksponatov bo podprta tudi z informacijsko-tehnološkimi napravami za virtualne predstavitve, s katerimi se bo mogoče seznaniti z zgodovino in značilnostmi iz teh znamenitosti. Tu bomo predstavili tudi baročne spomenike iz Obsotelja in Kozjanskega, teh pa je veliko, na Sladki gori, v Olimju, Rogatcu," dodaja naš sogovornik.

Evropska sredstva ob hrvaško-slovenskem sodelovanju V obnovo objekta oziroma gradnjo muzeja so do zdaj vložili 850 tisoč evrov, od tega so jih 370 tisoč dobili na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalo pa so prispevali iz občinskega proračuna. Kot še pove šmarski župan Jože Čakš, pa zdaj skupaj s Varaždinom iz Hrvaške, ki je mesto baroka, kandidirajo za 250 tisoč evrov sredstev ISPA, ki so namenjena čezmejnemu sodelovanju.

Če bo šlo vse po načrtih, naj bi muzej odprli prihodnje leto v tem času, čeprav ga zainteresiranim obiskovalcem in strokovnjakom na željo odprejo tudi že zdaj.