Francesco Robba, baročni kipar

Kranjska je bila v začetku 18. stoletja zaradi vse večje intelektualne ravni prebivalstva, vse bolj zahtevnega estetskega okusa naročnikov, gospodarskega razvoja in vse večje moči katoliške cerkve pri nas, za mladega umetnika Francesca Robbo, kraj, kjer je lahko mladi umetnik udejanjil svoje kiparske idejne zasnove.

Ni namreč presenetljivo, da je Ljubljana sprejela mladega kiparja, ki se je klesanja priučil pri beneških mojstrih, odprtih rok. Ljubljana je takrat italijanske umetnostne dosežke sprejemala v obliki jezika, likovne umetnosti, serenad, pri nas je bila npr. stalni gost italijanska opera. K vsem tem umetnostim je v svoje okolje vabila tudi italijanske arhitekte, slikarje in kiparje. Iz Benetk v Ljubljano Med povabljenimi v Ljubljano je bil tudi tedaj mladi kipar Francesco Robba. Robba je bil rojen 1. maja leta 1698 v Benetkah in je v Ljubljano prišel že leta 1720 in se leta 1722 poročil s hčerko ljubljanskega kamnoseka, Terezijo Mislej. Robba se je šolal v eni najboljših beneških kiparskih delavnic, pri Pietru Barattu in v času njegovega učenja je bil mojster zaseden z naročili vse do ruskega dvora. Za mladega Robbo v Benetkah ni bilo naročil, zato se je tako kot mnogi drugi odpravil v svet. Prva naročila je kipar dobil pri jezuitih, za njih je ustvaril oltarne opreme ne le v Ljubljani ampak tudi v Celovcu in Zagrebu.

Od javnih spomenikov do cerkvene opreme Po tastovi smrti je Robba prevzel še njegovo kamnoseško delavnico in si hitro razširil svoje delovanje v Ljubljani, kjer še nekaj časa ni imel prave konkurence. Za kiparjevo prvo delo je označeno Marijino kronanje, ki je bilo kasneje postavljeno pred Uršulinsko cerkvijo. Preko del po Ljubljani in njihovi dataciji je mogoče slediti umetnikovemu razvoju osebnega likovnega izraza, kako je umetnik presegel šablonsko upodabljajočo, predvsem krščansko ikonografijo in ustvaril svojevrstne atektonske kiparske izdelke. Njegov kiparski opus ne obsega zgolj kipov za opremo cerkva, ampak je Robba deloval tudi izven teh meja, med tem izstopajo zasnove in izvedbe javnih spomenikov; vodnjak Treh kranjskih rek, spomenik oziroma portret Karla VI., vodnjak z Narcisom.

Francesco Robba je baročni kipar, katerega odlikujejo eleganca obvladovanja celotne kompozicije, pa naj si gradi posamične figure ali pa te postavlja v večje kompozicije. Svojo tehnično perfekcijo je združil z osebnim slogom. Njegovo napredovanje je mogoče brati v primerjavi del za Ljubljansko in Celovško stolnico, kjer v Ljubljani močno preseže estetsko in formalno dela iz Celovca. Iz voluminozne in geometrijske stilizacije draperije je v angelih stolnice ustvaril draperijo, katera bi se lahko v nekaterih primerih že primerjala z Berninijevimi.

Kopije in izvirniki Njegova dela so gledalcu na voljo v skoraj vseh ljubljanskih cerkvah. Ta so se leta ohranila in ostala skoraj nespremenjena. Robbova dela na prostem pa so skozi stoletja vse bolj začela izgubljati svoj kamniti lesk. Kisel dež in drugi atmosferski dejavniki so na mnogih spomenikih njihovo podobo spremenil v torze, ki so bili le še sence kiparjevega obdelovanja. Pri tem ne moremo mimo omembe prestavitve Robbovega dela v Narodno galerijo, pri čemer ohranitev ni toliko vprašljiva, kot replika na izvornem mestu. Kiparjevo kopijo ni mogoče videti le pred Magistratom, čeprav je ta še kako očitna in gledalcu bližja, kot delo svete trojice, katerega so že leta 1959 pred Uršulinsko cerkev zamenjali s kopijo Marijinega kronanja, katerega izvirnik se danes nahaja v zbirki Mestnega muzeja.