Sobota, 31. 12. 2016, 16.08
7 let, 1 mesec
Tujci v Sloveniji
Vodja kitajske restavracije, ki streže vse dni v letu, tudi na silvestrovo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
2
Ko se je takrat 12-letni kitajski deček Zaiyuan Huang leta 1998 preselil v Slovenijo, je mislil, da bo to zgolj začasna epizoda v njegovem življenju. Zdaj kaže, da bo ostal precej dlje, če ne celo za vedno. Medtem si je pri nas ustvaril tudi družino.
30-letni Zaiyuan Huang prihaja iz manjšega kitajskega kraja Fang Cheng Gang, ki ima približno toliko prebivalcev kot Ljubljana. Je eden od tistih, ki jih boste v kitajski restavraciji nasproti glavne železniške postaje v Ljubljani srečali vsak dan. Zato ker so njena vrata odprta vsak dan (!) od 11. do 23. ure in zato ker je tak njegov način življenja. Delo, delo in še enkrat delo.
Huang pred fotografijo kitajskega mesta Fang Cheng Gang, od koder prihaja njegova družina. Tako kot v Ljubljani v mestu živi okrog 250 tisoč prebivalcev.
Raje v angleščini kot slovenščini
Ker nam pogovor, namenjen pripravi zgodbe za prispevek, v slovenskem jeziku ni in ni stekel, smo sklenili kompromis in presedlali na angleščino.
"Angleščina mi leži, saj sem šolanje opravil v angleškem jeziku. Večino slovenščine sem se naučil iz pogovora z ljudmi, v mednarodni šoli, ki sem jo obiskoval, pa smo ji namenili zgolj dve uri tedensko," je povedal naš kitajski sogovornik, ki bo tudi zadnji dan leta 2016 preživel delovno.
"Slovensko lažje pišem kot govorim," preseneti. Trudi se, da bi spremljal lokalne medije, a mu vzamejo preveč časa. Da bi prebral stran v časopisu, bi porabil debelo uro, zato dogajanje raje spremlja na spletu, še raje pa se poglobi v kitajske medije, zato je z dogajanjem v matični domovini precej na tekočem. Gleda tudi kitajske filme.
Preberite še:
-> Legendarni češki skakalec o Slovenkah
-> Paragvajec, ki si je v Žalcu ustvaril družino
-> Novozelandec, ki ga je v Slovenijo pripeljala ljubezen do športa
Zaiyuan Huang se predstavi v slovenskem jeziku.
Dom v Sloveniji in na Kitajskem
V Slovenijo je prvič pripotoval pri 12 letih, leta 1998. Tu je hodil v mednarodno šolo, šel študirat poslovno administracijo v Pariz, nato pa se je vrnil na Kitajsko. Tam je nekaj let delal v oglaševanju, se poročil in ko sta starša začela razmišljati o upokojitvi, se je odločil, da prevzame ljubljansko družinsko restavracijo, ki je letos praznovala deseto obletnico obstoja.
"Tu je moj drugi dom. Lahko živim tako v Sloveniji kot na Kitajskem, enako velja za moje starše. Za zdaj bomo ostali tukaj, tudi sinovoma je všeč," je povedal.
Stiki s Kitajsko in tamkajšnjimi sorodniki so redni. Huangov oče od upokojitve več časa preživi na Kitajskem, kjer skrbi za starše, še vedno pa redno obiskuje Slovenijo. Obratna zgodba je pri Huangovi mami, ki še vedno pomaga v restavraciji, za počitnice, to je približno mesec ali dva na leto, pa si privošči obisk domovine. Tako je na primer ravno zdaj s Huangovim sinom na Kitajskem, vrne pa se še pred kitajskim novim letom.
Z ženo Xiaoyan sta si ustvarila družino. Sinova Jingshuo in Jingshuai sta rojena v Sloveniji.
Začelo se je – kako priročno – s Štorkljo
Slovenska zgodba kitajske družine Huang se je začela pisati v restavraciji Štorklja v neposredni bližini ljubljanske porodnišnice, kjer med drugim že vrsto let ponujajo tudi kitajsko hrano.
"Leta 1992 je v Slovenijo prišel eden od naših prijateljev. Tu je spoznal gostilničarja, ki je želel odpreti kitajsko restavracijo. Sam se je po tistem sicer vrnil na Kitajsko, vendar pa je z njim povezal mojega očeta," je zametke družinske zgodbe tukaj začel razkrivati Zaiyuan. Oče se je tako dogovoril za delo v restavraciji Štorklja, tri leta pozneje, leta 1996, pa je za njim prišla še njegova žena, Huangova mama.
"Starša sta na Kitajskem imela službo, a ju je vleklo v tujino. Zanimalo ju je, kakšno je življenje v Evropi. To sta želela izkusiti, nista pa načrtovala, da bosta tu tudi ostala," je povedal.
S sorodniki na Kitajskem ohranjajo tesne stike.
Postreženi v osmih minutah
Pred desetimi leti sta tako odprla restavracijo, o kateri se je od ust do ust širilo priporočilo, da gre za restavracijo z odličnimi žlikrofi.
To je bil tudi glavni adut restavracije, ki je nekoč nosila ime 8 minut – ravno toliko časa naj bi namreč minilo od naročila do serviranja jedi –, zdaj pa so jo poimenovali po priimku rodbine, ki jo vodi, torej Huang's.
Restavracijo je prevzel od staršev, zdaj pa v njej preživi večino časa. "Odprto imamo vsak dan od 11. do 23. ure, vendar se pri delu izmenjujemo, kar pomeni, da si lahko vzamem tudi čas za opravke."
Zaiyuan Huang jo je prevzel od mame in očeta. Sprejema naročila, kuha in streže. Za mizo obedovalnice je v popoldanskih urah mogoče srečati tudi njegova ženo in mlajšega brata ter najmlajša člana družine Huang, dvo- in triletna sinova Jungshuo in Jingshuai, ki sta jima vzgojiteljici v vrtcu (fanta obiskujeta slovenski vrtec) zaradi lažje komunikacije nadeli imeni Elvin in Atej.
"Po vrtcu prideta v restavracijo na kosilo, med šesto in sedmo pa se odpravita domov," je povedal njun oče, ki je ponosen, da sta si fanta našla slovenske prijatelje in se povsem vključila v slovensko družbo.
V restavraciji so preživeli tudi božič, nič drugače ne bo za silvestrovo. "Ko pridejo stranke, nekdo od nas skoči v kuhinjo in jo postreže," razloži sogovornik.
Božič je bil tudi zanje, pa čeprav niso kristjani, poseben. "Ta dan si privoščimo več, otroci pa so veseli, ker dobijo darila, kot praznik pa za nas nima take teže kot za vas."
"Življenje v Sloveniji je manj stresno"
Starša sta mu Slovenijo opisala kot majhno, a zelo lepo državo, kjer živijo prijazni ljudje, življenje pa je precej drugačno od tistega na Kitajskem. Tudi sam meni podobno in če na hitro primerja najočitnejše bivanjske razlike, izpostavi predvsem veliko mirnejše življenje v urbanih okoljih.
"Na Kitajskem imamo sicer prijatelje in sorodnike, a življenje je tam prehitro," tudi pravi.
Kako pa je s prijatelji tu? "Imamo nekaj slovenskih prijateljev, družimo pa se tudi s Kitajci, ki živijo v Ljubljani," pravi. Večkrat si privoščijo večerjo v argentinski restavraciji ali piceriji, občasno pa se skupaj odpravijo tudi na bazen ali v savno.
Starejši Kitajci v Sloveniji, tudi Huangova mama, se radi udeležujejo srečanj, ki jih prireja gospodarsko združenje Kitajcev. Skupaj praznujejo tudi kitajsko novo leto in nekatere druge praznike.
Življenje v kitajskih mestih se konča ob petih zjutraj
V Sloveniji poleg sorodnikov pogreša dinamiko urbanega ritma, ki ga je vajen s Kitajske.
"Navajen sem, da se tam življenje začenja po 20. uri in traja do 5. ure zjutraj. Kitajci imamo radi nočno življenje. V restavracije hodimo okrog polnoči, domov pa prihajamo v zgodnjih jutranjih urah. Večina Kitajcev, ki živi v Sloveniji, tarna, da ob večerih nimajo kaj početi. Še trgovine se zapirajo dokaj zgodaj."
"V Sloveniji je z okoljskega vidika življenje precej bolj kakovostno, pogrešamo pa sorodnike in prijatelje, ki so ostali na Kitajskem."
Svetovi v kuhinji
Čeprav Huang pravi, da hodi v kino, tudi v opero in gledališče, poleti na morje in pozimi na smuko, pa v zadnjem letu prav veliko prostega časa nima.
"Nimamo dovolj zaposlenih," pravi. V Sloveniji je težko dobiti kuharja, ki bi bil primeren za delo v kitajski restavraciji. "Z lokalnimi profesionalnimi kuharji pa se vsaj do zdaj ni izšlo," priznava. "Pravzaprav ne poznam nobenega profesionalnega lokalnega kuharja, ki bi pripravljal kitajsko hrano. Seveda, ljudje si doma kuhajo kitajsko hrano, a drugače je med poklicnimi kuharji."
Restavracija ni samo njihova služba, je tudi prostor, kjer se odvija velik del družinskega življenja.
Kitajska hrana, ki jo strežejo v Evropi, je drugačna kot tista na Kitajskem. Razloga naj bi bila pomanjkanje pravih sestavin in okus, ki Evropejcem ni všeč. "Ko nas obiščejo Kitajci, pa jih postrežemo z originalno kitajsko hrano. Enako kuhamo tudi zase."
Zakaj je kitajska hrana v Evropi drugačna kot na Kitajskem?
Huang priznava, da je hrana, ki jo strankam postrežejo v kitajskih restavracijah zunaj Kitajske, precej drugačna od tiste na Kitajskem.
"Po eni strani zato, ker tukaj nimamo enakih sestavin kot na Kitajskem, po drugi pa zato, ker Evropejcem okus tradicionalne kitajske hrane ni preveč všeč. Naša hrana je bolj pikantna in aromatična, kot jo pripravljamo tukaj. Sam na primer uporabljam precej manj cimeta kot sicer."
Ko jih obiščejo kitajski študenti, ki živijo v Sloveniji, ali kitajski gospodarstveniki, jim pripravijo hrano, ki je čim boljši približek tisti klasični. Tudi zase kuhajo tako.
Klasično in kitajsko novo leto
Tudi današnji silvestrski dan bodo do 23. ure preživeli v restavraciji, nato pa načrtujejo sprehod do središča Ljubljane, kjer bodo dočakali novo leto.
Pravo novo leto, tisto kitajsko, jih čaka šele konec januarja. Takrat si po običaju privoščijo obilno večerjo, kjer ne smejo manjkati riba, ognjemet v točno določenem zaporedju, ki preganja zle duhove, lampijoni in darila v obliki čestitke in denarja, ki naj bi simboliziral željo, da bi ga bilo v prihodnjem letu še več.
Zaiyuan Huang o praznovanju kitajskega novega leta:
2