Velike vinske kleti s tradicijo

Toda ob omembi velikih slovenskih vinskih kleti mnogokrat pozabimo, da so to običajno kleti z najdaljšo tradicijo. In vse imajo podobno zgodovino: nastale so v nekih drugih časih, se v času socializma spremenile v konglomerate s povprečnim vinom in brez prave konkurence, zdaj pa počasi spet prihajajo na vinske karte s svojimi vrhunskimi vini.

Vinakoper, na primer, je na koprskem Belvederju nastala v kleteh francoske družbe J. Champion & Cie. Vins de Champagne iz Reimsa, ki je od druge polovice 19. stoletja pridelovala penine. Ob ustanovitvi leta 1947 je klet predvsem nadomestila tržaško tržišče, ki je bilo za primorske kmete naenkrat zaprto. Dolga leta so sloveli le po namiznem refošku. V zadnjih letih pa so naenkrat pristali v vrhu slovenskih vin. Podobno je s kletjo Goriška Brda. Ustanovljena leta 1922 kot zadruga, s katero so koloni oziroma nesvobodni kmeti, ki so morali obdelovati grofovo zemljo, skušali rešiti svoj položaj. Grofica de Baguer jim je dovolila, da so odkupili nekaj zemlje, ki so jo začeli spreminjati v vinograde. Dolg za nakup zemlje so odplačevali vse do leta 1943. Po vojni je iz tega nastala kmetijska zadruga Goriška Brda. Podobno je bilo na Vipavskem. Da bi lažje prodajali svoja vina, so leta 1894 ustanovili kmetijsko zadrugo z vinsko kletjo, ki je neprekinjeno delovala tudi med vojnama, dokler ni konec osemdesetih postala podjetje in pozneje delniška družba. Tudi Vinakras imajo tradicijo iz leta 1861, ko so Kraševci zgradili prvo skupno klet.

Na Štajerskem je klet Radgonske gorice nastala sredi 19. stoletja. Leta 1852 so namreč naredili prvo slovensko penino v kleti družine Kleinošek. Bili so tako uspešni, da jih je odkupilo švicarsko-francosko podjetje, ki je dalo zgraditi tudi kleti. Tudi tu je po vojni nastal kombinat in pozneje delniška družba. Še daljšo tradicijo pa imajo na Ptuju, kjer so klet zasnovali že leta 1239 v minoritskem samostanu. Prav v ptujski kleti hranijo tudi najstarejše arhivirano slovensko vino.

Kot rečeno, velike slovenske kleti slonijo na tradiciji. In zdaj se vsaka na svoj način skušajo boriti za svoj del vinske pogače. V velikih kleteh sicer ni mogoča ekskluzivna proizvodnja kot v majhnih kleteh, po drugi strani pa imajo za seboj večji aparat za promocijo, lahko imajo več linij vina v več cenovnih razredih. Le na nas potrošnikih je, da se otresemo predsodkov, ki jih imamo pred vini velikih slovenskih kleti. To niso več socialistični kombinati, temveč sodobne kleti z vrhunskimi vini.

Pullus Pinky Chick Rose 2011 Pullus, ne več tako nov projekt vinske kleti Ptujska klet, je koncept sprememb. Združitev Ptujske kleti in Perutnine Ptuj odraža njihovo željo, da vinskemu trgu predstavijo svoje poglede in inovacije, predvsem pa, kako zelo pomembno je spajanje vina s hrano. Vina Pullus so ohranila svojo krepost, svežino in vse značilnosti vinogradniških leg, hkrati pa so postala bolj živahna in spogledljiva.

Pinky Chick Rose je svež trendovski rose iz sorte žametna črnina. Na vonju zaznamo lepo sadnost, jagode in češnje ter arome vrtnic, ki vino naredijo zelo privlačno. V ustih je vino rahlo sladkasto s prijetno svežino. Vino je pitno in všečno, predvsem pa je primerno za kakšno dobro poletno zabavo ali piknik.

Sorta: žametna črnina Stopnja alkohola: 11,00 % Sladkorna stopnja: polsladko Cena: 6,35 evra, evino.si

Ocena: 7

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si