V novo leto vstopimo z veseljem in nepogrešljivo penino

Zaključimo staro leto v odlični družbi

Še nekaj dni nas loči od najdaljše in zadnje noči v letu. Prenekateri si bomo praznovanje v družbi svojih dragih pripravili doma. Okrasili bomo dom, pripravili praznično mizo, postregli jedi, ki nas razveselijo, ob vrhuncu praznovanja pa bomo nazdravili z nepogrešljivo ikono praznovanj, Radgonsko penino.

Že od 16. stoletja so slavja, posebne priložnosti in romantični trenutki kronani s penečim vinom. Razkošje penečih vin je bilo sprva rezervirano za aristokracijo, do 19. stoletja pa se je razširilo na vse sloje družbe. Danes sommelierji priporočajo pitje penine ob jedi, saj je lažja kot vino in tako zaokroženo dopolnjuje harmonijo okusov.

Vsako vino ima svojo zgodbo in zgodba slovenskih penečih vin je stara točno 170 let. To ni samo tradicija, to je zgodovina! Prva peneča vina so bila proizvedena že davnega leta 1852 v Gornji Radgoni, kjer je sedež podjetja Radgonske gorice, d. o. o., ki od tedaj neprenehoma proizvaja ugledne radgonske penine. Radgonske gorice so najstarejša, največja in najpomembnejša peničarska klet v Sloveniji. Od tu izhaja prva prava slovenska penina, danes vsem znana pod imenom Zlata radgonska penina. In skupaj s Srebrno radgonsko penino sta tisti, ki največkrat obeležita pomembne in prelomne, osebne in intimne, družabne in zabavne priložnosti.

Foto: Radgonske gorice Vsako peneče vino ni penina. Penina je zaščiteno ime (označba), ki pove, da gre za slovensko peneče vino, ki mora biti kakovostno ali vrhunsko z zaščitenim geografskim poreklom. Zaščita porekla opredeli, kje se penina lahko proizvaja, iz katerih sort in kakšne proizvodne parametre mora doseči. Za penino morajo biti izpolnjeni trije pogoji hkrati – peneče vino mora biti:

• slovensko,
• kakovostno ali vrhunsko,
• z zaščitenim geografskim poreklom vinorodnih okolišev v Sloveniji.

Vsi poznamo vrhunski penini, ki spremljata naša praznovanja že od leta 1977, to sta nepozabni Zlata in Srebrna radgonska penina, v razponih sladkosti od brut (zelo suho) do doux (sladko). Radgonske gorice pa zahtevnejšim pivcem ponujajo tudi penine, ki so na kvasovkah zorele deset let in več!

Kako ponudimo peneče vino

Primerno ohlajeno

Zelo posplošeno bi lahko zapisali, da je za pitje penečih vin primerna temperatura od šest do osem stopinj Celzija. Če pa se želimo vinom resnično posvetiti, je primerna temperatura za pitje penečih vin odvisna od njihove vrste: za mladostna peneča vina s poudarjeno cvetno-sadno aromo priporočajo nižjo temperaturo (8 °C), pri zorjenih penečih vinih, ki so bila v večletnem stiku s kvasovkami in zato v njih zaznamo brioš in bolj zrele kvasne arome, pa priporočajo nekoliko višjo temperaturo (12 °C). Pri vseh slajših penečih vinih, kot so sec, demi sec in doux, ne smemo pretiravati s hlajenjem, saj si želimo jasno sladko zaznavo, zato je najprimernejša temperatura od 10 do 12 stopinj Celzija.

Odpiranje in natakanje

Primerno ohlajene steklenice ne smemo stresati, z njo ravnamo nežno, kolikor je mogoče. Ko odstranimo kapico, odvijemo zaščitno mrežico in jo odmaknemo od vratu steklenice ter skrbno opazujemo zamašek. Steklenico vedno obrnemo stran od gostov, jo nagnemo za 45 stopinj, ves čas držimo zamašek skupaj z zaščitno mrežico in ga zadržujemo tako, da ob izhodu iz vratu nastane le rahel zvok (močan pok ni zaželen). Zamašek sprostimo tako, da dno steklenice, ki nam počiva v dlani druge roke, rahlo zavrtimo. Če namesto steklenice zavrtimo zamašek, se lahko zamašek prelomi.

Foto: Radgonske gorice Povsem čist kozarec

Za kozarce, ki se perejo v pomivalnih strojih, je pomembno, da izpiralna tekočina ne prepreči iskrenja. Če smo v dvomih, je kozarce najbolje oprati ročno z detergentom, jih temeljito izprati z zelo vročo vodo, jih dobro odcediti in zloščiti s čisto kuhinjsko krpo, ki ne pušča vonjev. Kozarce preverimo tako, da prazne in suhe povohamo – morajo biti povsem brez vonja!

Kozarec primerne oblike

Kozarec za peneče vino mora biti dovolj visok, da lahko opazujemo verižice mehurčkov (t. i. iskrenje), spremljamo nastanek in obstojnost pene ter venec na obodu kozarca. Oblika kozarca, ki je podobna tulipanu, zbere vonjalne zaznave in jih usmeri proti nosu, zato so nizki in široki kozarci manj primerni.

Chef priporoča: kislo zelje in mleto meso – sarma, medeno srce

Radgonske gorice so julija odprle RG bistro, kjer strežejo odlično lokalno hrano, pripravljeno na sodoben način, in pri pripravi jedi vključujejo ponudbo lokalnih dobaviteljev. RG bistro združuje vrednote trajnosti, lokalnosti in sodobnosti in je odlična postojanka za vse gurmane in ljubitelje lokalnih okusov, ki se strinjate, da se k slastnemu grižljaju najbolje prileže radgonska penina.

Avanturistično razpoloženi se lahko prepustite degustacijskemu meniju chefa Aleksandra Uroševića, vsak teden pa jedilnik začinijo še s posebno ponudbo in nedeljskim chefovim priporočilom za razvajanje brbončic z domačnostjo in slastjo. In z zdravico z mehurčki iz Radgone.

Chef Aleksander Urošević je pripravil recepte za nekaj jedi, ki jih bomo predstavili tudi na Siol.net. Tokrat vas razvajamo z receptoma za tradicionalno novoletno jed kislo zelje in mleto meso – sarma ter sladko in pregrešno medeno srce.

Kislo zelje in mleto meso – sarma  

Sestavine za 8 oseb:
2 glavici čebule
2 večja korenčka
1 pastinak
120 g riža
800 g mešanega mletega mesa (govedina in svinjina)
300 g prekajenih reber
300 g slanine
3 stroki česna
1 žlička soli
pol žličke mletega popra
1 glava kislega futoškega zelja

Priprava:

Čebulo in česen olupimo in drobno nasekljamo. Zeljno glavo previdno razdelimo na liste in odstranimo trda stebla. Pazimo, da listi ostanejo čim bolj celi.

Na olju prepražimo na kocke narezano zelenjavo, dodamo riž in prepražimo, da riž postekleni. Dodamo meso in dalje pražimo, da meso dobi fino barvo, začinimo. Dušimo cca 30 min. Narejeni mesni nadev pustimo, da se ohladi, in v tem času na delovno površino razporedimo zeljne liste.

Na zeljne liste enakomerno razporedimo mesni nadev in vsak list posebej previdno zvijemo, da mesni nadev ne uhaja.

Narejene sarme zlagamo v lonec tako, da v sredini lonca pustimo luknjo, v katero bomo položili na večje kocke narezana prekajena rebra in slanino. Zalijemo s predhodno narejeno omako iz masti. Po potrebi zalijemo še z vodo. Sarmo pokrito kuhamo na zmernem ognju od tri do štiri ure.

Omaka iz masti:

3 žlice svinjske masti
3 glavice čebule
zvrhana žlica mlete sladke rdeče paprike

Na svinjski masti prepražimo na lističe narezano čebulo. Ko se ta zmehča, dodamo mleto sladko rdečo papriko. Še malo prepražimo in pazimo, da se paprika ne prismodi.

Medeno srce

Narejeno iz ljubezni

Sestavine za 12 porcij oziroma za pekač dimenzij 30 x 30 cm:

100 g čokolade za kuhanje (priporočamo takšno z visoko vsebnostjo kakava – 70 %)
5 jajc
150 g masla
1 žlica vaniljevega sladkorja
100 g moke
50 g škroba (gustin)
2 žlici kakava
1 žlica cimeta
2–3 žlice ruma
200–300 g slivove marmelade

Priprava:

Jajca ubijemo in ločimo rumenjake od beljakov. Maslo in vaniljev sladkor zmešamo in med mešanjem dodajamo en po en rumenjak. Dodamo med in mešamo, dokler ne dobimo gladke mase. Čokolado na nizki temperaturi raztopimo in dodamo k masi.

Moko, škrob, kakav in cimet združimo. Mešanico dodamo predhodno umešani masi in dolijemo rum.

Beljake s ščepom soli stepemo v sneg in jih počasi umešamo v masi. Testo izlijemo v pekač in ga v segreti pečici 20 minut pečemo na 180 stopinj Celzija.

Ko se testo speče, ga pustimo, da se ohladi. Nato testo prerežemo na pol, tako da dobimo dve enaki polovici. Polijemo ju z malo ruma, ju namažemo s slivovo marmelado in nanjo potresemo mlete orehe. Obe polovici ponovno sestavimo in zgornji del prelijemo z glazuro.

Čokoladna glazura:

150 g masla
100 g mlečne čokolade
120 ml mleka
50 g sladkorja

Glazuro kuhamo na pari. V kozico nad paro dodamo vse sestavine in ob segrevanju mešamo, da se sestavine raztopijo in vežejo. Nato kozico odstavimo in z glazuro prelijemo pripravljeno pecivo.

NAGRADNA IGRA: podarjamo nepogrešljiv paket radgonskih penin

Odgovorite na nagradno vprašanje in sodelujte v žrebanju za imenitne nagrade, ki jih podarjajo Radgonske gorice.

Foto: Radgonske gorice

Minister za zdravje opozarja: "Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju."