V Iraku primanjkuje alkohola

Irak je spet zapleten v vojno, ena od posledic pa je, da so cene alkoholnih pijač poskočile. Pločevinka piva je v Bagdadu prej stala dolar, zdaj pet dolarjev. Razlog? Islamisti so prekinili utečene tihotapske poti iz Turčije, tako da je dovoz alkoholnih pijač v Irak omejen. Poleg tega za vsak tovornjak z alkoholom, ki vozi po "njihovih" cestah, zaračunajo okoli 15 tisoč dolarjev cestnine ali pa tovor preprosto uničijo. Za islamiste je alkohol zlo, celo takšno zlo, da je pred mesecem strelec napadel več trgovin v Bagdadu, kjer so prodajali alkohol, in pri tem ubil devet ljudi. Za zmerne iraške muslimane pa je pitje alkohola družabna aktivnost, ki je zdaj bolj ali manj pregnana za zidove zasebnih hiš in ekskluzivnih klubov.

Alkohol je v mnogo muslimanskih državah dosegljiv prav v posebnih klubih. Res je sicer, da sta jim ljubša pivo in viski, a je kljub temu zelo priljubljeno tudi vino. V Iranu na primer veliko ljudi vino pripravlja doma, in sicer kar v kadeh. Kako da ne, saj so dežela s tisočletno tradicijo vina – v perzijski kulturi je imelo vino prav poseben pomen.

Prav tako v Maroku, ki je trenutno muslimanska država z največjo proizvodnjo vina. Letno pridelajo 35 milijonov steklenic vina, največ iz rdečih sort, te pa rastejo v vinogradih, ki jih upravljajo Francozi. Uradno lahko vino v trgovinah in hotelih prodajajo le turistom, a statistika navaja, da Maročan letno povprečno spije liter vina, največ maroških vinogradov pa je celo v lasti države.

Kolonialna dediščina je tudi vinogradništvo v Tuniziji in Alžiriji. V obeh državah ima vino tradicijo še iz feničanskih časov. Tunizija se je specializirala za rosé, Alžirija za bordojske rdeče vrste, ki so jih vse do sredine 50. let 20. stoletja mnogokrat primešali francoskim vinom, saj ima alžirsko vino bolj globoko rdečo barvo. Pozneje je bila Alžirija glavna izvoznica vina v Sovjetsko zvezo. V obeh državah še vedno pridelujejo vino, ki ga tako kot del vina iz Maroka prodajajo pod blagovno znamko Sidi Brahim in ga je mogoče kupiti tudi pri nas v francoskem supermarketu.

Prav tako je pri nas mogoče kupiti libanonsko vino. Libanon sicer velja za eno izmed dežel z najstarejšo tradicijo vinogradništva, saj naj bi vino pridelovali že dva tisoč let pred prihodom Aleksandra Velikega. Do prve polovice 20. stoletja je bilo libanonsko vino čislano predvsem v Evropi, pozneje je proizvodnja zamrla, a so jo ponovno obudili v 90. letih. Čeprav zaradi vojaških spopadov vinogradniki občasno ne morejo trgati grozdja in zato kakšne letine ni, je libanonsko vino spet priljubljeno in polovico ga izvozijo v Evropo in ZDA.

Niepoort Vertente Tinto 2009

Klet je v lasti družine Niepoort že peto zaporedno generacijo, od ustanovitve v Vila Nova de Gaii na Portugalskem leta 1842. Vedno so bili znani po izjemnih desetletnih portovcih tawny, ki so mladostno sveži in se hkrati ne sramujejo svoje starosti. Grozdje prihaja v klet iz njihovih lastnih vinogradov v okolici Pinhãa, iz same srčike najboljših vinorodnih območij reke Douro. Vinogradi so vsi brez izjeme stari več kot 85 let. Donosi trt so izjemno nizki in ne presegajo pet ali šest hektolitrov na hektar. Vina pridelujejo na tradicionalen način, grozdje stiskajo z nogami. Dandanes je Niepoort poleg redkih izjem najbrž edina portovska hiša, ki vina prideluje na ta starodavni način. Poleg odličnih portovcev pa imajo v svoji ponudbi tudi odlične rdeče zvrsti. Ena takšnih je Vertente.

Vertente je dostopno, a kompleksno vino. Bogastvo sadnih arom in koncentracija sta značilna za vina iz doline Douro, eleganca pa za klet Niepooort. Grozdje za Vertente prihaja iz 20 let starih vinogradov Quinta de Nápoles v dolini Tedo in iz starejših vinogradov v dolini Pinhão.

V vonju izstopajo začimbe, predvsem arome črnega popra, očitne so tudi vonjave temnordečega sadja. Vino je mineralno, v okusu je očitna tudi dimna nota, ki je prisotna zaradi staranja v hrastu. Okus je saden, tanini mehki. Vino ima dolg pookus, veliko finese in je izredno elegantno. Je zelo gosto in kompleksno. Že zdaj je prijetno za uživanje, a ima tudi izreden potencial za staranje.

To vino se bo odlično podalo k rosbifu, tradicionalni portugalski raci z rižem, jedem z ostrigarji, račjim prsim in sirom, kot so camembert, saint albray in brie.

Sorta: zvrst sort tinta roriz, touriga franca, tinta amarela in touriga nacional Stopnja alkohola: 14,00 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 17,90 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si