Turistična kmetija Puklavec: od tunke proti kvasenici

Zdi se, da ima turist in jedec na severovzhodnem koncu Slovenije nekaj manj težav z napovedovanjem obiska posameznih lokacij kot na Primorskem, kjer velikokrat brez predhodne najave človek ne more dobiti niti kozarca vina. Kar lepo smo se imeli lansko pomlad pri Puklavčevih sosedih, pri Hlebcu, in nič slabše ni bilo prejšnji konec tedna v Zasavcih. V Zasavcih? Ja, iz Ormoža morate zaviti proti Miklavžu in od tam v vinorodne gričke, v vas Zasavci.

Turistična kmetija je tisto soboto živela sončni popoldan, ki so ga dodatno zabelili gostje iz velikega avtobusa iz notranjosti domovine. Ko smo prihajali, se je šofer na parkirišču že živčno presedal na sedežu, vedel je, da ga čaka zanimiva pot v dolino. Njegovi potniki so bili razkropljeni po velikem travniku nad vinogradi, večina jih je krepko presegla varne vsebnosti alkohola. Nekateri so ležali za mizami, drugi na ležalnikih, ki jih imajo pri Puklavcu za meditacijo, mnogi so se opotekali, nekaj pa jih je tudi zelo glasno tulilo. Odsev gospodarske krize? Mogoče.

Kot rečeno, velika družba je odhajala in se s kriki verjetno iskala po obširnem terenu. Po kakšnih petnajstih minutah smo ostali sami z dvema manjšima, mirnejšima skupinama, katerih jezik je bil pretežno nemščina. Jasno, tudi sami smo pregledali vrh griča in razgledno točko (konec koncev smo bili 300 metrov nad morjem), poškilili v vinograd in hitro ugotovili, da domača kapljica, še posebej če ne ješ dovolj, lahko hitro vpliva na psihofizično stanje turista. Puklavec je velika kmetija, ki ponuja šest vrst svojega vina. Muškat otonel, šipon, sauvignon, rosé in dve sladki vini, chardonnay in muškat. Odločitev, da bomo tisti večer poskusili vse, je bila pretirana, čeprav gre za cenovno dostopne napitke v območju evra na kozarec.

Miz na vrhu hriba s pogledom v dolino in ležalnikov, ki jih ponujajo, ko sonce dvigne temperature, tudi nismo izkoristili. Mrak je prinesel hlad, sedli smo ob peč in po krajši debati z domačim (kosmatim in črno-belim) mačkom smo začeli z malce neprepričljivim domačim roséjem. Kozarec ga je bilo že kar dovolj, narezek pa je že spremljal živahnejši šipon. Ko rečemo narezek, mislimo veliko mesa iz tunke, veliko zaseke (ki jo je malo tudi ostalo), nekaj paradižnika, veliko mlade čebule z gostim bučnim oljem in sir z ostro papriko. Solidno. Sledila je klasična goveja juha (takšna, kot smo jo pričakovali), ob tem pa se je v hiši, kjer je kozarec solidnega vina en evro, že nalilo zvrhano kupico sauvignona z omembe vrednimi 14 odstotki alkohola.

Morda je škoda, da se je v ozadju vrtel nekakšen tehno pop, in morda je škoda, da se človek, ki pride v goste, ne more odločiti praktično za nobeno drugo kot pripravljeno hrano, ampak pri glavni jedi to omizja niti ni zmotilo: svež pečen puran v spremljavi mlincev je imel glavno vlogo v triu (konec koncev gre za hišno specialiteto). Pomagali so kosi v drobtinah s sezamom ocvrtega piščanca in ajdova kaša ter svinjina s praženim krompirjem. Različni, a za tovrstno ponudbo dokaj usklajeni okusi. Zeleni solati (z obveznim bučnim oljem) so dodali še zelje s krompirjem, tako da je tudi sama po sebi pomenila konkreten obrok.

In tudi sladica je bila konkretna, lokalna kvasenica, velika kot dva kosa torte, ne presladka, z veliko skute, malo testa in nekaj rozinami v spremljavi hišnega sladkega muškata. Končali smo v kakšnih dveh urah, kar je omogočalo še ogled manjše veselice v Miklavžu. Konec koncev smo popili premalo, da bi končali v kakšni kroniki. Cena? Za okoli 20 evrov na glavo je mogoče pojesti vse našteto, za kakšnih 5 ali 6 evrov pa je mogoče tudi marsikaj spiti. Za tiste, ki morate po obilni večerji tudi zadremati, je pomemben podatek, da za 35 evrov na kmetiji spite, pojeste zajtrk in večerjo.

Povzetek

Tisto, kar razumemo pod izrazom kmečki turizem, se dogaja tudi v Zasavcih nad Miklavžem. Izbira hrane je razmeroma majhna in se dnevno spreminja, pri Puklavcu pa slovijo predvsem po pečenem puranu.

Imajo tudi svoja vina, šest različnih etiket, ki pa ne zmorejo vedno dohitevati vse domače hrane.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.