Direktor JP Prlekija predlagal začetek stečajnega postopka

JP Prlekija je podjetje s sedežem v Ljutomeru, ki upravlja pomurski vodovodni sistem C. Leta 2009 so ga ustanovile občine Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje. Občine so se povezale v projekt oskrbe prebivalstva Pomurja s pitno vodo, v sistem C, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi.

Občine so zgradile skupno infrastrukturo in se zavezale, da bodo imele skupnega izvajalca obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne ter padavinske odpadne vode.

Kot je pojasnil direktor Artur Racman, je stečaj predlagal, ker ima podjetje že drugič blokiran račun.

"Družba ima zaradi izvršbe občine Ljutomer že 15. dan blokiran transakcijski račun. Mi smo sicer predlagali začasni umik izvršbe, a je občina dala negativno mnenje. In to je že druga izvršba. Prvo je dala občina Križevci, ta je trajala 11 dni, nato so jo začasno umaknili," je pojasnil.

Podjetju grozijo izvršbe več občin

Po njegovih besedah podjetju grozijo še izvršbe občin Veržej, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, pa tudi za dva meseca zgolj začasno umaknjena izvršba občine Križevci. Poleg tega so verjetne tudi izvršbe dobaviteljev materiala, energentov in rezervnih delov, saj podjetju elektrike, goriva, plina in rezervnih delov ne želijo več dobavljati.

Po njegovih besedah se je to zgodilo, ker cene vode niso spremenili od leta 2020, niti se niso mogli dogovoriti za enotno ceno vode.

"Trenutni položaj z začetki in nadaljevanji izvršilnih postopkov proti družbi JP Prlekija, blokiranje računa, nesprejetje nove cene vodarine kakor tudi omrežnine za vseh osem občin ustanoviteljic JP Prlekija, nesprejetje novih cen odvajanja in čiščenja odpadnih voda ... Vse to je povzročilo daljšo insolventnost družbe in preprečilo možnosti za normalno opravljanje gospodarske javne službe," je povedal Racman.

Dobava pitne vode ter odvajanje in čiščenje komunalne vode sta po njegovih besedah ogrožena, saj za izvajanje storitev ni zagotovljenih finančnih sredstev.

Štiri občine izstopile iz sistema

Racman je ob tem povedal še, da predlog za stečaj ne pomeni nujno, da bo podjetje tudi šlo v stečaj. "Če se bodo županja in župani na sestanku sposobni dogovoriti, ni treba, da se stečaj zgodi," je dejal. Je pa podvomil o tem, saj se v vseh letih obstoja podjetja niso mogli zediniti okoli bistvene stvari, to je o enotni ceni vode.

V zraku ostaja vprašanje vračanja denarja, saj je bil sistem C financiran s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev, novembra lani pa so zaključili nadgradnjo sistema v treh občinah, Apačah, Gornji Radgoni in Svetem Juriju ob Ščavnici. Zato je župan Apač Andrej Steyer že januarja letos, ko so štiri prleške občine izstopile iz sistema, svaril pred finančnimi posledicami.

Občine, ki so januarja brez mnenja preostalih ustanoviteljic sklenile izstopiti iz JP Prlekija, so namreč mnenja, da se je leta 2022 iztekla zaveza do EU, ko so morale biti občine v enotnem podjetju zaradi prejetih evropskih sredstev za zgraditev sistema.

A Steyer ni prepričan, da je to res: "Ni tako nedvomno jasno, ali so se zaveze iztekle ali ne. Sistem je bil sicer postavljen s pojasnilom, da se mora izkazovati kot celovit in enoten. In če je tako, bodo gotovo zagate v zvezi z vračanjem sredstev. Če je zaveza enotnosti veljala za prvo, skoraj gotovo velja tudi za drugo fazo," je še povedal.

Predsedujoči svetu ustanoviteljic JP Prlekija in župan Križevcev Branko Slavinec je za STA dejal, da bo sejo ustanoviteljic sklical po 6. maju.