Četrtek, 22. 2. 2024, 9.23
9 mesecev
Takšen je kruh, ki ga odobravajo tudi nutricionisti
Ko beremo o kruhu in tem, da bi ga bilo dobro uživati čim manj, imamo pogosto v mislih beli kruh, ki vsebuje veliko soli ter malo vlaknin in beljakovin. A v resnici vseh vrst kruha ne bi smeli metati v isti koš – precej drugače je, če pojemo dve rezini kakovostnega droženega kruha iz polnovrednih, morda celo starih žit, ali enako količino močno predelanega kruha iz rafinirane bele moke. V nadaljevanju izveste, kako ločiti zrnje od plev oziroma dober kruh od slabega ter katere lastnosti pri kruhu iskati, če želite, da bi bili nad vašo izbiro navdušeni tudi nutricionisti.
Bolj ko je kruh predelan, težje je prebavljiv in slabše kakovosti je
Pri izbiri kruha (kot tudi pri drugih vrstah živil) je vedno dobro preveriti, da vsebuje čim manj procesiranih snovi, ki so bile z različnimi postopki pridobljene iz izvornih živil, modificiranih snovi ali snovi, sintetiziranih v laboratoriju, npr. ojačevalcev arom, barvil ali drugih aditivov. Močno predelana živila namreč vsebujejo minimalno količino osnovnih živil, s tem pa tudi manj hranil, obenem pa so zaradi skrajšanega procesa fermentacije tudi težje prebavljiva. Če med sestavinami najdete nič ali komaj kaj E-jev ali težko izgovorljivih besed, ste na dobri poti, v nasprotnem primeru pa priporočamo, da iščete dalje.
Zdrava klasika – polnozrnata moka
Polnozrnati kruh je pri zagovornikih zdravega prehranjevanja precej znana vrsta, a morda ne ve vsak, da je pri branju deklaracij pametno preveriti, na katerem mestu med sestavinami se pojavlja polnozrnata moka. Če je kot prva navedena bela pšenična moka, zagotovo ne moremo govoriti o polnozrnatem kruhu. Izberite torej kruh, ki ima polnozrnato moko navedeno kot prvo sestavino. Za razliko od belega kruha vas bo polnozrnati kruh nasitil za dlje časa, zahvaljujoč vlakninam, ki jih vsebuje, pa tudi skoki krvnega sladkorja ne bodo tako intenzivni.
Manj soli in sladkorja – več dobrega počutja
Veliko krušnih izdelkov vsebuje količine soli in sladkorja, ki v kombinaciji s slanimi ali sladkimi namazi ter drugimi dodatki hitro presegajo priporočene vrednosti. Pri izbiri kruha torej vedno preverite vrednosti soli in sladkorja, izogibajte pa se tudi izdelkom, v katerih sladkor nadomeščajo sladila. Ker pa kruh le redko jemo samostojno, seveda ni zanemarljivo niti, kaj postrežemo zraven. Približno 30 odstotkov manj soli, kot je povprečna vrednost soli v kruhu Pekarne SPAR, vsebuje SPARov Kruh z drožmi, ki je letos prejel posebno jubilejno nagrado Inštituta za nutricionistiko inovacija desetletja.
Ne obstaja samo pšenična!
Pšenica še zdaleč ni edina moka, ki jo želimo v svojem kruhu. Vedno pogosteje se v recepturah (poleg rafinirane bele pšenične moke in polnozrnate pšenične moke) pojavljajo tudi druge vrste – ovsena, lanena, ržena, kostanjeva, moka iz grozdnih pečk, tatarske ajde, bučne prge, pire itd. –, vsaka od njih pa daje kruhu posebno dodano vrednost. Hlebci iz lanene moke, na primer, izstopajo zaradi visoke vsebnosti polinenasičenih maščob, ovsena moka omogoča daljšo sitost ter zmanjša skoke inzulina, kostanj je bogat vir mineralov in hkrati popolnoma brez glutena, prav tako moka iz grozdnih pešk, ki ima tudi nizek glikemični indeks in visoko vsebnost vlaknin – te spodbujajo zdravje prebavnega sistema ter pomagajo pri rednem izločanju in boljši absorbciji hranil. Odličen primer, kako iz različnih vrst mok ustvariti hranilen in uravnotežen kruh, je Jesenski kruh Pekarne Spar, ki je pripravljen iz slovenske moke z dodatkom kostanjevega pireja in moke grozdnih pečk ter zagotavlja ustrezen vnos prehranskih vlaknin in beljakovin. S svojo edinstveno sestavo je prepričal nutricioniste in nedavno prejel nagrado inovativno živilo leta v skupini kruha.
Nazaj h koreninam – kruh iz kislega testa (droži)
Peka kruha z drožmi oziroma s t. i. kislim testom v zadnjem času postaja vedno bolj priljubljena. In to ne brez razloga. Če se po uživanju kruha pogosto počutite utrujeni in napihnjeni, je skrajni čas, da poskusite kruh iz najstarejšega vzhajalnega sredstva – droži. Droženi kruh je pripravljen s fermentacijo moke in vode (in ne kvasom) ter ima naravno višjo raven hranil, vključno z vlakninami, obenem pa nižji glikemični indeks. Takšen kruh je tudi lažje prebavljiv, saj se v procesu fermentacije razgradijo nekateri ogljikovi hidrati, beljakovine in tudi gluten (ki oteži prebavo in zaradi katerega se lahko počutimo napihnjeni, tudi če nanj nismo alergični).
Ko se vmešajo strokovnjaki …
Kako torej – kruh ja ali ne? Če obožujete kruh, res ni razloga, da bi ga črtali iz svoje prehrane. Sledite zgoraj omenjenim smernicam ali pa, še bolje, strokovni presoji nutricionistov in izberite takšnega, ki je po ocenah sestave in hranilni vrednosti koristen za zdravje.
Pri tem so vam lahko v pomoč vsakoletna priznanja inovativno živilo, ki jih Inštitut za nutricionistiko podeljuje z namenom spodbujanja ustvarjalnosti slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih inovativnih živil ali preoblikovanju obstoječih živil z namenom doseganja ugodnejše prehranske sestave.
Med letošnjimi nagrajenci je že deveto leto zapored tudi Pekarna Spar. V skupini kruha je priznanje inovativno živilo leta prejel Jesenski kruh, prvič pa so se razveselili tudi prav posebne jubilejne nagrade inovacija desetletja, ki ga je stroka dodelila Kruhu z drožmi – Sparovemu ponosu iz 2019, ki je obogaten s starodavnimi žiti ter vsebuje približno tretjino manj soli kot povprečen kruh na trgu.
Vodja Pekarne SPAR Boštjan Kos o nagrajenem Jesenskem kruhu.
Naročnik oglasnega sporočila je SPAR.
