Torek, 27. 6. 2023, 15.19
1 leto, 4 mesece
So na steni v antičnih Pompejih upodobili pico? #video
Na steni ene od hiš v mestu Pompeji so našli fresko tihožitja, ki upodablja jed oziroma mogočega prednika tipične italijanske pice, je sporočilo italijansko ministrstvo za kulturo.
Starodavno rimsko mesto Pompeji je pred dva tisoč leti izbrisal izbruh vulkana Vezuv, zdaj pa so na steni ene od hiš odkrili fresko tihožitja, ki bi lahko upodabljala jed, ki so jo pripravljali še pred danes bolj znano italijansko pico.
Freska je bila v atriju hiše
Fresko so našli v atriju hiše s prizidano pekarno, kjer so po delnih izkopavanjih ob koncu 19. stoletja januarja lani nadaljevali raziskave. Zagotovo pa na freski ni upodobljena pica, čeprav Pompeji ležijo v bližini Neaplja, rojstnega kraja pice, poroča Reuters.
Pred dva tisoč leti namreč še niso poznali najbolj značilnih sestavin jedi, kot sta paradižnik in mocarela. Pica je uvrščena tudi na seznam Unescove dediščine. Z ministrstva so sporočili, da arheologi iz Arheološkega parka Pompeji domnevajo, da je na freski poleg čaše za vino upodobljena tudi porcija kruha kot podstavek za različno sadje z začimbami in vrsto omake "pesto".
Podobe so poznane pod imenom xenia
Darila dobrodošlice, ki so jih ponudili gostom, so navdihnila tovrstno podobo freske. Podoba iz rimskih časov je znana tudi pod starodavnim imenom "xenia".
"Očitno ne gre za pico, ampak bi morda lahko šlo za daljnega prednika te jedi. Tudi tukaj je v ospredju preprostost, hrana je poljedelska in revna, a postrežena z dragocenim srebrnim pladnjem in srebrnimi kelihi," je povedal direktor Arheološkega parka Pompeji Gabriel Zuchtriegel.
V času izbruha vulkana je v mestu živeli okoli 13 tisoč ljudi
Mesto Pompeji ležijo 23 kilometrov jugovzhodno od Neaplja, v času izbruha Vezuva pa je v mestu živelo 13 tisoč ljudi, ki jih je ob izbruhu pokopal pepel. Vezuv je izbruhnil leta 79 po Kr. (našega štetja) in je bil po intenzivnosti podoben nekaj atomskim bombam. Najdišče v Pompejih so sicer odkrili šele v 16. stoletju, v zadnjem času pa je območje doživelo razcvet arheološke dejavnosti, saj želijo zaustaviti leta propadanja in zanemarjanja, to pa jim uspeva predvsem po zaslugi nedavno končanega projekta, ki ga je v vrednosti 105 milijonov evrov financirala Evropska unija.
Preberite še: