Četrtek, 26. 10. 2017, 4.09
6 let, 5 mesecev
Restavracija Pavus: jesenske kreacije najboljšega obrtnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,63
Najboljša restavracija na celjskem koncu, pa tudi ena najboljših v Sloveniji, je brez dvoma Pavus v gradu Tabor nad Laškim. Ustvarjalna kuhinja, ki ne pozabi na svoje osnovno poslanstvo.
Lahko bi rekli, da je Pavus, ki domuje na gradu Tabor nad Laškim, oziroma tamkajšnji kuhar Marko Pavčnik eden od tistih, ki so v zadnjem letu ali dveh malce popustili v iskanju neverjetnih kombinacij sestavin in norih receptov. Zdaj se zdi, Pavčnik išče najboljše okuse in treba je reči, da ima sijajne krožnike.
Restavracija Pavus
Cesta na Svetino 23, 3270 Laško
Telefon: 03 62 00 723
Grad nad Laškim smo obiskali v nedeljo. Za vrt je bilo prehladno, je pa jasno, da pod sintetično, neugledno tendo, ki skrbi za množične shode, poroke, sedmine, birme in kar je še podobnega slavja, niti ne bi hoteli sedeti.
Po drugi strani je v grajskih sobanah malce pretemno, namesto oken je zgodovina postavila line, ki ne dajejo prave svetlobe. Morda bi se veljalo zapeljati v Furlanijo. Tam so trije, štirje gradovi, ki vsak po svoje rešujejo podobne težave.
A kot rečeno, osnova so izjemno sestavljeni krožniki, ki jih ponujajo v več menijih. Štirje hodi so recimo po 34 evrov, 10 hodov dobite za 79 evrov. Naša odprava je pomalicala pet jedi za 42 evrov. Pri mojstru Pavčniku sta še dve možnosti, klasični a la carte meni z govejo juho, lignji, piščancem …, pa tudi otroški meni, a zdi se, da je to zgolj rešitev za tiste, ki jih najboljše, kar imajo na gradu, niti ne zanima. Po drugi strani je bil jedilni list zapisan tudi v ruščini, in vsaj polovica gostov tiste jesenske nedelje ni bila slovenska, to pa tudi nekaj pove o glasu, ki ga širijo jedi s tega konca.
Morda bi v skladu z modernimi jedmi morali poskrbeti, da gost lahko naroči kozarec šampanjca. V začetku so ponudili nadomestek, Isteničevo penino, ali Štekarjevo žganje, a smo spričo vožnje v dolino in naprej proti kotlinam naročili zgolj steklenico Kupljenovega chardonnaya Sirius, ki nas je pojil do konca kosila.
Trije pozdravčki iz kuhinje
Za pozdrav smo dobili tris miniatur: mlad sir na koruznem čipsu, marinirane sladkokisle kumare in ocvrto marelo na majonezi. Mešanje okusov se je nadaljevalo s prvo jedjo, rezinami račjih prsi z borovim oljem, koruznim čipsom in vloženimi češnjami. Natančno odmerjene sestavine in skoraj premajhna jed, ki bi je lahko pomalicali vsaj še enkrat toliko.
Račje prsi s koruznim čipsom, vloženimi češnjami in borovim oljem
A degustacija je degustacija in na naš poseg je že čakala naslednja jed, izvrstna bučna juha z divjimi zelišči, ki jo nalijejo na prepeličje jajce, pastinakov pire, bučna semena in gobo sirovko. Jesenski čas letos daje veliko gob, zato je bila tudi tretja jed posvečena temu plodu narave. Jurčki, jurčkova krema, poširano jajce, v rdeči pesi marinirana čebula, ocvrti čebulni rezanci in za polivko gobova omaka.
Poširano jajce z gobami in čebulo v več oblikah
Kot rečeno - natančno izbrane in pametno dozirane sestavine, kar se je verjetno še najbolj poznalo pri glavni jedi. File srne na pireju zelene s hruško, ki ga podlijejo z omako bezgovih jagod, mu dodajo s smreko odišavljeno polento in vložene bezgove cvetove. Kuhinja je še vedno ustvarjalna, a kreacije niso več tako ortodoksne, sestavin je nekaj manj, so pa bolj učinkovite. Kot bi rekel nemško-italijanski kuhar Heinz Beck: kuhar ni umetnik, ampak obrtnik. In če pokomentiramo: imamo boljše in slabše obrtnike, Pavčnik pa je eden najboljših.
File srne s pirejem zelene in hruške ter smrekovo polento
Za sladico je bila rabarbara. Poširana, v družbi bezgove meringe in bezgove kreme, malinovega sorbeta in drobljenca, ki se je prav tako srečal z malinami. Ob sladici so ponudili sladko vino, ob štajerskih vinih imajo tudi porto, ki ni edina tuja etiketa v hiši. Nekaj je šampanjcev po zmernih 65 evrov, imajo celo nekaj vin iz Burgundije in Bordeauxa, iz Avstrije Tementa, iz Italije nekaj zamejcev in kakšnega Toskanca. Drugače so na mestu vsi večji štajerski in primorski asi - Verus, Gaube, Steyer, Protner, Urbajs in celo HGW Mestinje, Edi Simčič, Marjan Simčič, Batič, Erzetič, Pavo, Saksida, Tilia. V ozadju ob Štekarju čaka še resna serija žganic, od konjakov do azijskih viskijev, da o cigarah sploh ne govorimo.
Sladica: rabarbara, malina in bezeg
Povzetek
Avtorska kuhinja, ki je v zadnjem času poenostavila recepte in postala še zanimivejša, še bolj slastna. Celo bolj kot lokalno in sledljivo Pavčnika zanimajo sestavine, vezane na letne čase, na našo jesensko nedeljo so to bile predvsem gobe.
Vinska karta je vezana na štajerska vina, največ jih je in na svojem mestu so vsi favoriti, podobno je s primorci. Za bolj izbirčne je tudi nekaj tujine in poceni šampanjcev, ki pa jih ne ponudijo na kozarec.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
