Rdeče paprike, radost zgodnje jeseni

Nekoč pred davnimi časi paprike niso bile velike, temnozelene, oranžne in globoko rdeče barve, lepega videza, a brez okusa. Nekoč pred davnimi časi so jih septembra na ljubljanski tržnici prodajali Makedonci, tedaj še bratski narod. Prihajali so v majhnih TAM-ovih kamiončkih, do vrha naloženih s sezonsko zelenjavo v vrečah, gajbicah in kar tako, v kupih, med katerimi so zvečer zaspali.

Rdeča babura za vlaganje, rdeči rog za pečenje in feferoni za klene Janeze

Pozno poletje in zgodnja jesen sta bila čas paprike. Tedaj je bila še navada, da se je pripravljala ozimnica, tako da so gospodinje hitele na tržnico po cele vreče paprike. Prodajali so štiri vrste: rumeno baburo, rdečo malo baburo, rdečo rog papriko in velike pekoče feferone. Vsaka od teh je imela svoj specifičen okus in namen. Rumena babura je bila za polnjene paprike, rdeča babura je bila za vlaganje, rdeči rog za pečenje ali ajvar, feferoni pa za klene Janeze.

Ko so moški velike vreče paprike prinesli domov, se je začelo procesiranje. Nenadoma so vsa stanovanja in hiše dišale po papriki, ali pečeni ali okisani. To je bil prvi vonj prihajajoče jeseni. Pri nas doma smo paprike vlagali na dva načina: narezane na četrtine v kisu ali drobno narezane v gorčici. To je bila prava specialiteta našega naselja in menda so nazadnje ta recept imele prav vse gospodinje.

Ajvar, projekt za ves konec tedna

Ajvarja doma nismo delali, zato pa sem letos, ko sem na lokalni tržnici spet videla kupe domače paprike, dobila noro idejo, da bi ga naredili, in to tako, da bi papriko spekli na žaru. Prijateljica, pri kateri so ajvar doma kuhali vsako jesen, me je hitro opozorila, da je s tem res veliko dela, zato konca tedna vendarle nisem začinila z lupljenjem rdeče paprike. Sem pa kar tako, iz čiste trme, kljub vsemu pozneje na žaru spekla dva kilograma paprik in naredila en sam kozarček ajvarja. Bil je odličen in nemudoma ga je zmanjkalo.

Sladka paprika in slan sir

Prav tako se iz čiste lenobe nisem lotila svojih najljubših vloženih paprik, polnjenih s sirom. Naj te ostanejo v spominih. So pa nekaj dni po ajvarju na mizo romale pečene rdeče rog paprike, polnjene s sirom. Brez mesne priloge, kar tako same s kruhom. Sladkoba paprike in slanost sira sta popolna kombinacija za zadnji pozdrav poletju. Ter priprava na kislo ozimnico.

Pečene paprike s sirom

pol kilograma rdečih rog paprik

250 gramov sira feta

lonček kisle smetane

jajce

strok česna

sol, poper

olivno olje

nekaj vejic peteršilja

Paprike operite, pokapajte z olivnim oljem in jih specite. Če imate žar, to storite na žaru, sicer jih specite v pečici. Med pečenjem jih obračajte. Paprike so pečene, ko se koža zvije in se začnejo delati mehurčki. Pečene paprike za deset minut postavite v dobro zaprto posodo. Tako jih boste pozneje lažje olupili in očistili. Seme odstranite tako, da odrežete pecelj in z njim izvlečete seme, paprika pa ostane cela. Očiščene paprike ohladite.

Pripravite nadev. Feta sir strite z vilicami, dodajte jajce in kislo smetano, dobro nasekljan česen ali še bolje stisnjen česen, popoprajte in dobro premešajte. Z nadevom napolnite paprike in jih polagajte na pomaščen pekač. Paprike posolite in pokapajte z olivnim oljem ter pecite pol ure na 150 stopinjah Celzija. Postrezite jih ohlajene, potresene s peteršiljem. Lahko so priloga, solata ali pa celo samostojna jed.

Nadevane paprike lahko namesto peke v pečici tudi ocvrete. V tem primeru jih spnite z zobotrebcem in dvakrat panirajte v moki, jajcu in drobtinah ter hitro ocvrite na zelo vročem olju. Odcedite jih na papirnati brisači in ohlajene postrezite kot samostojno jed.