SiolNET. Trendi Kulinarika
Vsebino omogoča Perutnina Ptuj
  • Messenger
  • Messenger

Od njive do vilic: prednosti slovenskega porekla

meso
Vsebino omogoča Perutnina Ptuj

V obrokih lahko zares uživamo le, če smo povsem prepričani, da so živila na krožniku najvišje kakovosti.

Idejo o tem, da moramo uživati hrano lokalnega izvora, smo potrošniki danes dodobra sprejeli. Z izbiro lokalne hrane posredno skrbimo za ekonomske in okoljske koristi, pa tudi hranilna vrednost takšne hrane je neprimerljivo boljša od tiste, ki ima za seboj neskončne kilometre prevoza.

Še pred kratkim je bil koncept uživanja lokalne hrane videti kot občudovanja vredna, vendar nepraktična modna kaprica. Danes so idejo o tem, da moramo uživati hrano lokalnega izvora, potrošniki povsem sprejeli. Z uporabo lokalnih sestavin poskrbimo za ekonomske in okoljske koristi, pa tudi hranilna vrednost takšne hrane je neprimerljivo boljša od tiste, ki ima za seboj neskončne kilometre prevoza.

Treba je odpirati oči in razlagati razlike

Ves čas je treba poudarjati, da so razlike v kakovosti hrane zelo velike. Kar vidimo na prodajnih policah, prihaja iz različnih okolij, različnih proizvodnih procesov, čeprav gre za isto kategorijo izdelka. To je lahko piškot, piščančje prsi, še večje razlike so v procesiranih izdelkih. Hrana, proizvedena v Sloveniji, je proizvedena z manj agresivno tehnologijo kot hrana, ki jo uvozimo.

Nimamo občutka, da je razlika zelo velika

Priznani agrarni ekonomist prof. dr. Aleš Kuhar je javno že večkrat poudaril, da se je okolje v zadnjih 15 letih zelo spremenilo. Kljub temu imamo ljudje še zmeraj občutek, da je vse, kar se pojavi na trgovskih policah, kakovostno. Žal to ne velja več.

Danes sta se spremenili širina ponudbe in iznajdljivost ponudnikov. V Sloveniji se hrana še vedno proizvaja po tradicionalnih metodah, kar je dobro z vidika kakovosti in varnosti živil. Sistem reje in pridelave belega mesa je v Sloveniji najbolj organizirana vertikala v državi. Gre za zelo očiten zgled organiziranosti predelovalne industrije in kmetijstva.

Pomen slovenskega porekla piščančjega in puranjega mesa

Perutnina Ptuj

Z vsakodnevnim trudom več kot 3.500 zaposlenih na vseh korakih na poti od njive do vilic skrbi za najvišjo kakovost, varnost in sledljivost mesa ter izdelkov iz piščančjega in puranjega mesa vseh blagovnih znamk Perutnine Ptuj. V zadnjih nekaj letih na področju vzreje vedno večji poudarek namenjajo certificirani piščancem prijazni reji, ki se približuje tradicionalnemu načinu vzreje piščancev, kot je potekal nekoč na kmečkih dvoriščih. Podjetje sodeluje z več kot 240 rejci, ki na družinskih kmetijah in malih farmah, razpršenih po slovenskem podeželju, skrbijo za dobrobit in vzrejo živali.

Pomembna je prehrana živali

Krma, s katero v Perutnini Ptuj hranijo perutnino, ne vsebuje hormonov, antibiotikov ali surovin živalskega izvora in nastaja pod budnim očesom strokovnjakov v mešalnicah Perutnine Ptuj. Sestavljena je pretežno iz koruze, soje, pšenice ter mineralov in vitaminov.

Garancije najvišje kakovosti in varnosti mesa iz Perutnine Ptuj

Perutnina Ptuj Že pred desetletji je Perutnina Ptuj kot pionir v svoji panogi v svoje delovanje vpeljala celovit sistem kakovost-varnost-sledljivost, ki ga preverja s 450 notranjimi kontrolami kakovosti v vseh procesih letno.

Poleg tega v proizvodnem delu dnevno kontrolo izvaja šest uradnih veterinarjev z Veterinarske uprave Slovenije.

Tudi več kot 12 uglednih nacionalnih in mednarodnih standardov kakovosti in varnosti, ki jih Perutnina Ptuj potrjuje na napovedanih in nenapovedanih presojah, je zagotovilo najvišje kakovosti mesa in izdelkov Perutnine Ptuj.

Sistem KVS (kakovost-varnost-sledljivost) je celovit sistem nadzora in implementacije različnih politik kakovosti ter odnosa do okolja, ki potrošniku zagotavlja neomajno kakovost, varnost in sledljivost vseh živil blagovnih znamk Perutnine Ptuj v vseh pogledih.

Tradicija domače reje danes – certificirana piščancem prijazna reja

V Perutnini Ptuj so prvi v Sloveniji pred leti uvedli certificiran način reje – piščancem prijazno rejo, ki se naslanja na tradicijo reje, kot je potekala na kmečkih dvoriščih, a s skrbno nadzorovanimi koraki na poti od njive do vilic.

Standard določa pokrit nadstrešek ob celotni površini hleva. Njegova površina mora obsegati vsaj 20 odstotkov rejne površine, tla po hlevu pa so posuta s kakovostnim nastiljem za brskanje. Pod okriljem Perutnine Ptuj trenutno deluje že 27 rejcev, zavezanih standardu piščancem prijazne reje, njihovo število pa kontinuirano raste.

Perutnina Ptuj Specifike piščancem prijazne reje:

  • spodbujanje naravnega gibanja v hlevu (nameščena t. i. igrala) in na pokriti terasi, izhod na prosto, več dnevne svetlobe, manjša gostota živali,
  • dodana vrednost mesa iz linije Natur Premium se odraža v strukturi mesa, hkrati pa pri Perutnini Ptuj verjamejo, da je način reje korak naprej v smeri sodobnih dognanj o dobrobiti živali in trajnostnega razvoja.

Piščančje krače na rižu

Predlagamo krasno in sočno večerjo, katere glavna zvezda so sočne, okusne in hrustljave piščančje krače.

žlička provansalskih zelišč
srednje velika čebula
manjša bučka
skodelica riža
dve skodelici piščančje osnove ali vode
sol, poper, olivno olje

Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Kose piščanca natremo s soljo, poprom in zelišči. V kozici, ki je primerna tudi za peko v pečici, meso na srednje velikem ognju hrustljavo, do zlatorjeve barve, zapečemo z vseh strani. Meso prestavimo na krožnik. V kozici, v kateri smo ga pekli, prepražimo sesekljano čebulo in na drobne kocke narezano bučko. Dodamo riž, še malo pražimo, zalijemo z osnovo ali vodo ter dobro premešamo.

Na riž položimo kose piščanca in vse skupaj za približno pol ure zapremo v pečico.

Piščančja obara z vodnimi žličniki

obara Perutnina Ptuj Ko potrebujemo nekaj slastnega na žlico, je na voljo vedno dobrodošla piščančja obara.

Vzamemo pripravljen komplet piščančje obare z mešanico začimb in suhe zelenjave. Na vročem olju z vseh strani popečemo kose piščančjega mesa. Zalijemo z 1,5 litra vode in dodamo zavitek zelenjave z začimbami. Na zmernem ognju kuhamo 30 minut. Po želji lahko okisamo s kisom ali vinom. Ponudimo z vodnimi žličniki ali ajdovimi žganci. Vodne žličnike pripravimo iz 150 gramov moke, enega jajca, soli in vode po potrebi. Maso pustimo nekaj časa počivati, nato pa žličnike z žlico polagamo v obaro in jih kuhamo deset minut.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin