Novo iz Tektonika

Foto: Valentina Preziuso Pri varjenju Lugerja smo se naslonili na tradicijo bavarskih mojstrov pivovarske obrti in njihovih umetnin stila helles. Da bi mu vdihnili nekoliko sodobnejši pečat, smo ga bolj smelo odišavili s tradicionalnimi in tudi novejšimi sortami nemškega hmelja.

Rezultat je pivo odtenka barve žitne slame s kot meringa belo in gosto peno. Ko svilnato telo oblije okuševalne brbončice, takoj izstopi prijeten okus sladu, svetle krušne skorje, mogoče tudi drobnega peciva, nato pa se čisto počasi prelevi v subtilen okus zelišč, aromatičnih cvetlic ter limone, ki se konča s prijetno in mehko grenčico.

Relativno nizka alkoholna stopnja kar kliče k še enem. požirku, kajti naš Luger je pač lager, ki ne zna lagati

Foto: Valentina Preziuso

Pred časom smo se s kolegi čisto spontano zadebatirali z vprašanjem, ali je lager sploh primeren stil piva za varjenje v naših - za nekatere politično korektnih in neomadeževanih - svetiščih, imenovanih kraft pivovarne? Ali bi si mazali roke in ugled z nečim, kar v velikih industrijskih pivovarnah teče v potokih za pol evra, ali še manj, po litru? Debata je bila pestra in se je kasneje v različnih postavah še ponovila. Argumenti za in proti so se bliskali, do omembe vrednega zaključka pa nismo prišli. Verjetno ga nismo niti pričakovali. Vsak od nas bo seveda vozil po svojih tirnicah vizije in splošnega napredka lastne pivovarne. Čez nekaj časa se bomo pa spet prešteli in videli, kdo je imel več sreče in koleščkov v glavi.

Foto: Valentina Preziuso

Mi smo se seveda odločili ležaku v prid, saj konec koncev teptamo zemljo dežele, kjer je ta stil piva doma in ne bi dvakrat rekel, da je še zrak prepojen s kvasovkami S. pastorianus, ki so krive, da je privekal na svet. Te glive, enocelični mikroorganizmi so ključni, kadar želimo ločiti dva glavna stila piva, torej ležak in ale. Kako pa bi znotraj prve skupine razločili pivo, zvarjeno v kraft maniri od tistega iz industrijskih obratov, je pa drugo vprašanje. Nekdo je za našega Lugerja celo rekel, da ima nekakšen karakter industrijskega lagerja, Karkoli je že hotel s tem povedati, jaz to razumem kot kompliment. Dejstvo je, da kraftarji ne vlečemo bližnjic v stilu koruznih sirupov in hmeljnih ekstraktov, kot to počne marsikatera industrijska pivovarna, saj želimo kupcu ponuditi kvaliteten izdelek.

Foto: Valentina Preziuso V zadnjih nekaj letih je postalo varjenje ležaka, če ne že nujno, pa vsaj sprejemljivo za veliko kraft pivovarn. Seveda so se prvi opogumili tisti čez lužo, bolj ali manj bojazljivo pa se jim počasi približuje tudi ostali svet varilcev te opojne pijače. Tako danes ni malo kraft pivovarn, ki imajo v svojem portfelju vsaj enega od stilov piva spodnjega vrenja – ležaka. Ker s(m)o pred časom še prisegali na ejle, se zdaj na prvi pogled zdi precej nenavadno, mogoče celo absurdno, skoraj mazohistično, da se prestopi črto velikih igralcev pivovarske industrije.

Ležak je za nas kraftarje velik izziv. Ne samo zato, ker ima v svetovni trgovini krepko prevladujoč delež, temveč tudi, ker je tehnološko precej zahtevnejši od piva visokega vrenja, tako imenovanega ala. Od daleč izgleda, da smo majhni igralci precej nebogljeni na polju velikih industrijskih konglomeratov, vendar se v ta na videz izgubljen boj ne bi spuščali, če ne bi zavohali svoje priložnosti. Ravno naša majhnost in okretnost sta ena od priložnosti, ki jo lahko izkoristimo.

Foto: Valentina Preziuso

Več: www.tektonik.beer

Naročnik oglasnega sporočila je Tovarna Pivovarna d. o. o.