SiolNET. Trendi Kulinarika
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Mala hiža: v drugi najboljši gostilni na Hrvaškem

0

termometer

Konec januarja smo se drugič mudili v Mačkovcu in ugotovili, da na Hrvaškem težko najdete boljšo ponudbo hrane in vina.

O eni najboljših hrvaških gostiln smo poročali že pred leti, pred kratkim pa smo se odločili, da se vrnemo ob kamin stare lesene hiše iz leta 1887, ki so jo pred nekaj več kot desetletjem v Medžimurje dobesedno prenesli iz Otoka Svibovskega v okolici Zagreba.

Mala hiža Balogovec 1, Mačkovec 40000 Čakovec, Hrvaška

Telefon: +385 40 341 101

Ponovni obisk je spodbudilo tudi mnenje hrvaških ocenjevalcev, ki pravijo, da je Mala hiža druga najboljša restavracija na Hrvaškem in le potrdimo lahko, da bi se tudi marsikateri slovenski lokal lahko zgledoval po sosedih v Mačkovcu, korak od naše v žico zavite meje.

Jasno, gre za razmeroma težko medžimursko kuhinjo, ki ponuja tudi nekaj francoskih vzorcev, kar samozavestno poudarjajo s francosko glasbo, ki se vrti v ozadju. Mala hiža je vsekakor visoko nad siceršnjim medžimurskim standardom (pa naj gre za kakovost hrane, vina, kozarcev, krožnikov …), po drugi strani pa gre za lokal, ki je generator ponudbe med Čakovcem in slovensko mejo in tudi zato so v teh krajih že dobili nekaj posnemovalcev.

Naj bo dovolj o okolju. Začeli smo s penečim vinom lokalca Vladimirja Horvata z imenom Sibon. Ne presladkemu vinu, ob katerem (na žalost) ne predvidijo pozdravčka iz kuhinje, je sledil kontroliran in zaščiten Štamparjev šipon, ki v teh krajih nosi ime pušipel.

Zanimivo vino se je srečalo na eni strani s tatarskim biftekom, ki ga zelo obilno papricirajo, na drugi strani je bil bolj samosvoj projekt. Šlo je za mariniran bel fižol z zelenjavo na ajdovem kruhu z orehi. Da bi bila jed še bolj polna, so dodali rezino divjačinskega pršuta, bučno marmelado, bučna semena, bučno olje in motovilec. Kuhinja v Mali hiži je natančna, a obilna, praktično vse jedi imajo nešteto sestavin.

Mimogrede, pri hladnih predjedeh je mogoče dobiti nekaj brusket s paštetami, omenjajo narezek lokalnih mesnin, v solati pa pripravijo tudi lososa ali postrv. Imajo pa tudi nekaj prav posebnih juh, recimo gobovo ali zimsko čebulno ali kostanjevo, a v Medžimurju je treba poskusiti pretepeno juho. Pri Mali hiži sicer klasičnemu, že tako težkemu receptu te smetanove juhe dodajo meso iz tunke in za barvo nekaj paprike. Veliko lažja in za sodobnega jedca bolj sprejemljiva je bila bistra kokošja juha z rezanci in z zelenjavo.

Kot tople predjedi ponujajo konkreten izbor gosjih jeter, veliko štrukljev, celo polže, pečene v voku (za 20 evrov). Naše omizje se je raje soočilo z bolj lokalnimi jedmi. Recimo s kašoto, rižoto iz ajdove in prosene kaše z zelenjavo, ki so jo osvežili z nekaj rukole in granatnim jabolkom. Simpatična kombinacija. Na drugi strani so bili pansoti oziroma taškice, kot jim rečejo v Medžimurju, gre pa za raviole, polnjene z rukolo, mlado špinačo in različnimi siri, ki jih polijejo s konkretno omako orehov in lešnikov.

V tem delu večerje smo odprli novo vino, Lovrecovo Viteško, ki je zvrst cabernet sauvignona in shiraza. Za Medžimurje kar tvegana kombinacija, po drugi strani pa eno najboljših vin, ki jih dobite v teh krajih, še posebej, če vemo, da je kozarec le po kakšna dva evra.

Viteško vino se je srečalo z žrebičkovim biftekom, zavitim v bučna semena. Dodali so krokete in čebulno marmelado, pa še kašoto z gobami in nekaj zelja, da bi bili želodčki polni. Tudi jelena so oblekli - v zdrobljene pistacije in lešnike. Pripadajoči njoki so bili trobarvni, iz kostanjev, rdeče pese in sladkega krompirja, dobili pa smo še marinirano papriko in popečence iz prosa, zelenjave in kislega zelja. Morda bi se lahko malce hudovali, ker mesnini nista bili dovolj mehki, recepti pa so bili brez dvoma dodelani in bogati.

Tako bogati, da nas sladica ni preveč vzburjala. Pa jih imajo veliko in z jedilnega lista se je videlo, da so tudi one bogate. Torta iz maskarponeja s suhimi slivami v modrem pinotu, "čupava" torta, odeta v lešnike in orehe z vaniljo in čokolado, ocvrt sladoled, baklava z višnjami in orehi, medžimurska gibanica z bučnim sladoledom, slivovi cmoki … Napadli smo palačinke z domačo jagodno in slivovo marmelado, vsako le po eno, da ne bo preveč – bile so izjemne, rumeni muškat soseda Belovića, ki smo ga srkali zraven, pa bi prepričal tudi ljubitelje in ljubiteljice te sorte pri nas.

In ko smo pri koncu, še besedo ali dve o vinih. Osnova razmeroma obsežne vinske karte so lokalni vinarji Vuković, Lovrec, Dvanajščak - Kozol, Cmrečnjak, Štampar, Belović in Jakopić, nekaj pa je drugih hrvaških mojstrov: Tomac, Zdjelarević, Krauthaker, Trapan, Clai, Plenković, Matošević, Roxanich, Korta Katarina ...

Najde se tudi peščica slovenskih vin in nekaj vin iz preostalega sveta, najdražji pa so šampanjci, kak ducat različnih imajo: Krug je po 350 evrov, Cristal 2002 po 450 evrov, Dom Perignon rose 1998 pa po okoli 650 evrov. Soliden izbor za kuhinjo, ki se opisuje za meščansko z elementi raziskovalne in sezonske. Je pa treba omeniti, da je Mala hiža s cenami zelo blizu dražjim slovenskim in hrvaškim lokalom. Če želite poskusiti več jedi, imejte v Mačkovcu pripravljenih kakšnih 50 evrov na osebo.

Povzetek

Bogata lokalna kuhinja, v kateri se mešajo moderni vplivi, pa tudi primesi evropskih kuhinj. Vseeno velja poskusiti domače jedi (pretepena juha, medžimurska gibanica, kašota, ajdov kruh), sicer ustvarjalno predelane po sodobnih receptih.

Vinska karta je pametno izdelana in poudarja lokalne avtorje, za tiste, ki imate več pod palcem, pa se najdejo tudi boljša francoska, italijanska in slovenska vina, da o šampanjcih niti ne govorimo.

Ocena

Ocena gostilne: 4

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin