LUŠTni recept: Paradižnikova juha iz pečenega paradižnika in paradižnikova focaccia

Svežo zelenjavo sem oboževala že od mladih nog in vsakič, ko je mami po službi odšla na tržnico po dobrote, sem jo doma nestrpno pričakovala. Čeprav sem kot otrok skoraj vedno imela na voljo tudi kakšne manj zdrave prigrizke, sva z očetom velikokrat večere preživela pred televizijo in kot jabolko grizljala paradižnik, ki sva ga izdatno pomakala v sol.

Ko sem se kot malo starejša sama začela lotevati kuhanja, je bil paradižnik kar redno na mojem jedilniku. Najbolj mi je všeč njegova vsestranskost. Iz glave lahko naštejem ogromno razlogov, zakaj imam paradižnik tako rada: je odlična osnova tako za omake kot tudi za juhe, primeren je za solate in zelenjavno-mesne glavne jedi, poživi sendviče, hamburgerje in pico, je glavna sestavina kečapa. Vsebuje tudi ogromno vitaminov in v domači kuhinji pričara vonj po Sredozemlju, ki me vsakič spomni na brezskrbnost poletnih počitnic.

Foto: Pekoholik

Foto: Pekoholik

Ko sem prejela tole LUŠTno povabilo za sodelovanje, sem se res razveselila, saj je Lušt edini paradižnik, ki zame prekaša tistega z domačega vrta. Zaradi polnega okusa ga zelo rada jem, najraje poleti, ko je na mojem jedilniku skoraj vsak dan grška solata, v kateri njegov malce sladkoben okus še posebej pride do izraza.

Ko so mi Lušt dostavili pred domača vrata, sem si takoj zaželela tople juhice iz pečenih paradižnikov. Ker poleg juhe ponavadi pojem še kaj drugega, sem se odločila za italijanski kruh, focaccio. Mediteranski okusi so me v kombinaciji s tem čudovitim sadjem (da, paradižnik je v resnici sadje, ne zelenjava, kot bi morda sklepali) že od nekdaj navduševali. Komaj sem čakala, da vam pokažem, da je tudi paradižnik lahko glavna zvezda jedi.

Za juho sem uporabila navadne in češnjeve paradižnike, ki so nekoliko bolj sladki in nevtralizirajo kiselkast okus pečenega paradižnika. Pri kuhanju sem uporabila olivno olje, saj se mi zdi, da se zraven paradižnika res odlično prileže. Kot dodatek k juhi sem pripravila zeliščne krutone, za katere sem porabila kar star kruh za toast. Nikar ne pozabite niti na svežo baziliko, ki je v tem receptu nenadomestljiva sestavina.

Ideja za focaccio kot del recepta izhaja predvsem iz dejstva, da sem že nekaj časa iskala slan prigrizek, ki bi si ga lahko privoščila na leno nedeljsko popoldne ali pa ga ponudila prijateljem, ki bi se nenapovedano pojavili na vratih.

Foto: Pekoholik

Focaccia je ploščat italijanski kruh z dodatki, ki ga lahko jemo kot predjed ali kot samostojni prigrizek. Naravnost obožujem preprostost njegove priprave, ena izmed glavnih prednosti pa je, da ne potrebuje nobenih dodatkov, saj je že sam po sebi polnega okusa. Velike zasluge pri tem imata seveda paradižnik in olivno olje, ki testu dajeta sočnost. Pri izbiri dodatkov imate sicer proste roke, sama pa se najraje odločim za klasične kombinacije, na primer za paradižnik, baziliko in parmezan. Tako kot navaden kruh je mogoče tudi focaccio zamrzniti, da boste imeli že pripravljeno, ko se vam je bo zaLUŠTalo (pun intended).

Juha Iz Pečenih Paradižnikov (za tri osebe):

Foto: Pekoholik

Sestavine:

500 g paradižnikov Lušt,

500 g češnjevih paradižnikov Lušt,

srednje velika čebula,

jušna osnova (brez ojačevalcev okusa) v 3 dl vode,

olivno olje,

sol, poper,

pest svežih listov bazilike,

dva kosa nekaj dni starega kruha (lahko tudi kruh za toast),

tri žlice stopljenega masla,

mala žlička medu.

Postopek:

Pečico segrejemo na 220 stopinj Celzija. Paradižnike operemo, narežemo na kolobarje in razvrstimo po pekaču, ki smo ga prej prekrili s papirjem za peko. Posolimo, popramo in pokapamo z olivnim oljem ter pečemo približno 30 minut.

Med peko paradižnikov pripravimo krutone. Star kruh premažemo s stopljenim maslom ter začinimo s soljo in poprom, nato pa popečemo v ponvi, približno dve minuti na vsaki strani. Ko se ohladi, ga razrežemo na koščke.

V posodi na štedilniku na olivnem olju prepražimo čebulo, ki ji dodamo v pečici pečene paradižnike, žličko medu in svežo baziliko ter jo prelijemo z jušno osnovo. Začinimo s soljo in poprom. Vse skupaj zavremo in kuhamo na manjšem ognju še približno pol ure, da se okusi med seboj premešajo. Na koncu vsebino premešamo s paličnim mešalnikom. Postrežemo z doma pripravljenimi krutoni.

Paradižnikova foccacia (za štiri osebe):

Foto: Pekoholik

Sestavine (za veliki pekač):

170 g pirine polnozrnate moke,

170 g bele moke,

vrečka suhega kvasa,

mala žlička medu,

dva dl tople vode,

pol žličke soli,

30 g olivnega olja,

dodatki: nariban parmezan (lahko tudi mocarela), dva velika paradižnika Lušt in nekaj češnjevih paradižnikov Lušt, sveža bazilika.

Postopek:

V topli vodi zmešamo žličko medu in kvas. Pustimo približno deset minut, da kvas naraste.

V posodi zmešamo obe vrsti moki, sol, prilijemo olivno olje in dodamo kvas, ki smo ga pripravili v prejšnjem koraku. Zmešamo s kavlji mešalnika, nato ročno pregnetemo, da dobimo gladko testo. Posodo pokrijemo s folijo in postavimo na toplo, da vzhaja (merimo na približno dvojno velikost začetne).

Vzhajano testo še enkrat ročno pregnetemo in razvaljamo v pekaču, nato pa ponovno pustimo stati približno 30 minut, da še malo vzhaja. Pečico ogrejemo na 220 stopinj Celzija.

Dodamo paradižnik, svežo baziliko, parmezan in začinimo po okusu. Pečemo približno 20 minut v ogreti pečici.