Četrtek, 15. 8. 2019, 4.05
5 let, 4 mesece
Landerik: nogometni bistro v Stari Ljubljani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,78
V središču glavnega mesta kot gobe po dežju rastejo nove restavracije. Med njimi največ pozornosti v zadnjem obdobju dobiva Landerik.
Nejc Skubic je nekdanji slovenski nogometni reprezentant, ki se je nedolgo nazaj od državnega grba menda poslovil zato, ker so namesto njega odgovorni na bočni položaj postavili Petra Stojanovića. Čeprav mnogi še vedno mislijo, da je mesto Skubica ravno na bočnem položaju, kjer dela veliko manj napak kot kakšen drug nogometaš, je ostalo pri tem, da 30-letni Skubic igra v Turčiji, njegova vrednost na trgu je kar 2,5 milijona evrov, ukvarja pa se tudi z gostinstvom.
Landerik
Stari trg 11, 1000 Ljubljana
Telefon: 051 660 401
Landerik, ki so ga v Stari Ljubljani odprli pred začetkom glavne turistične sezone, je torej nastal tudi iz nogometnega kapitala, kar je pravzaprav prijetno presenečenje za navijače, ki so vajeni, da naši fantje raje zapravljajo za drage avte in prelepa dekleta.
Landerik je prijetno opremljen lokal, bolj bistro kot restavracija, s komaj zadostno vinsko ponudbo in idejami, da bi stregli predvsem slovensko hrano. Več kot 90 odstotkov sestavin bo slovenskih, so prepričani. No, ja. Lahko bi razpravljali, ali to ima kakšen smisel, saj slovensko poreklo ni nujno garancija za vrhunsko kakovost, ampak recimo, da želijo poudariti, da pot od kmeta do gostilne ni bila predolga.
Jedilni list obsega tudi vse bolj priljubljene zajtrke in kosila, mi smo pa prišli na večerjo in se zatopili v ponudbo a la carte. Ta obsega omejeno število jedi, kar še zdaleč ni slabo, škoda je le, da so jih cel večer stregli prepočasi in da so porcije, milo rečeno, majhne.
Začeli smo s kozarcem Bjane brut in izmed treh ponujenih hladnih predjedi izbrali telečji tatarski biftek in dimljeno postrv. Dobili smo kepico bifteka na dveh kruhkih, ob tem pa kopico dodatkov (lešniki, redkvica, šalotka in teranova redukcija), ki jim ni uspelo nadomestiti res majhne porcije mesa.
Telečji tatarski biftek
Še nekoliko manj je bilo postrvi (kakih 20 gramov), ki so ji dodali svež koromač, jabolko in rdečo peso. Mimogrede, tatarcu v jedilnem listu rečejo Zdravljica, postrvi Krst pri Savici. Nepotrebno.
Po drugi strani pa je treba priznati, da moštvo v kuhinji absolutno obvlada svoj posel in da sta bila oba prigrizka sicer draga (12 evrov), a okusom ni mogoče prav nič očitati, prav tako pa so jedi resnično privlačne na pogled. In tudi to šteje.
Dimljena postrv s koromačem
Tudi izbor vina, briška malvazija Ferdinand iz Četrtičeve kleti se je izkazala, pa še solidno ceno ima, slabe štiri evre za kozarec. Malvazija je zato ostala na mizi še naslednjih nekaj minut in spremljala bogato juho iz lisičk ter pražena telečja jetra z več kot posrečenim literarnim imenom Na klancu. Lahko bi dodali daljšo verzijo Cankarjeve uspešnice: Na klancu siromakov.
Pražena telečja jetrca na pireju
Spet smo imeli isto težavo kot pri hladnih predjedeh: za 12 evrov smo dobili dva majhna koščka jetrc, ki bi nam jih recimo pri Stričku ali pri Jakobu Francu ponudili za dva evra, raje manj. Še najhujše pri celi stvari je, da so bila jetrca z ocvrto čebulo in pirejem izvrstna, a bi potrebovali 48 evrov, da bi se jih najedli. Pa še zamudno bi bilo, ker pri Landeriku hrana na mizo prihaja zelo počasi. Lahko bi rekli, da se vsakemu gostu povsem posvetijo, a bolj verjetno je, da kadrovsko preprosto niso kos letošnji turistični ujmi.
Sčasoma pa smo vendarle prispeli do glavnih jedi. Na tem mestu moramo še posebej pohvaliti s sirom polnjene raviole, ki jim dodajo omako tolminca in drobtine tega istega sira. Na prvi pogled preproste testenine so bile dejansko vrhunec večerje.
Ravioli s tolmincem
Steak (po imenu Martin Krpan) pa je bil enostavno (spet) premajhen, morda bi lahko rekli polovičen (za 24 evrov), a filigransko pečen. Najslabši priokus je medtem pustila spremljava, nepotrebna solata iz rukole, ki se je kljub vsej skrbi za slovenske sestavine nekako prebila čez naše meje. Mimogrede, ob glavnih jedeh smo pili še vedno izvrsten Fornazaričev Rubino.
Martin Krpan oziroma goveji steak
Pri Landeriku so doma šmorni ali, če hočete, cesarski praženci ter cmoki, torej knedli. Šmorn lahko obogatijo na mnogo načinov, v našem primeru z malinami, belo čokolado in sokom maline. Če bi morali izbirati, bi ga pomalicali z manj maščob, a na koncu smo ga zlahka pojedli.
Cesarski praženec z malinami
Podobno kot knedle, v našem primeru so jih obdali (ne napolnili) z marelicami, drobtinami in sladoledom. Na koncu ob nekaterih drugih možnosti ponujajo vipavski vinjak Pilon letnik 2005, ki je resnici na ljubo zgolj slab približek starejšega brata iz leta 1972, zato je tudi cena 12 evrov za kozarček enostavno previsoka.
Cmoki z marelicami
Povzetek
Ena od najboljših novih restavracij, ki jih je letos na novo ponudila Stara Ljubljana, ob zapovedanih slovenskih sestavinah ponuja nekaj izvirnih idej kuharja, ki ima odličen občutek za okuse. Cene niso nizke, porcije pa, milo rečeno, premajhne.
Ne preširoka, celo preozka vinska ponudba se omejuje na slovenska vina različnih regij. Z naskokom največ je Četrtičevih vin, kar seveda ne more biti slabo.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
