Četrtek, 23. 3. 2017, 4.02
5 let, 10 mesecev
Gostilna Jakob Franc: prašički od hleva do krožnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,68
Ena najbolj pomembnih kulinaričnih zapovedi modernega časa govori o sledljivosti. Pri Jakobu Francu redijo svoje krškopoljske prašiče in jih sami pripravijo za goste.
Zgodba o krškopoljski svinjini je znana. Nekoč skoraj izgubljeni prašiči slovenskih korenin, ki so jih v obdobju planskega gospodarstva nadomestili znani rožnati debeluhi, so se v zadnjih letih vrnili v svinjake in na krožnike. Njihova maščoba naj bi bila skoraj zdravilna in zato njih mesnine priporočajo celo zdravniki. Čeprav bi se o zdravilnosti dalo na široko razpravljati, pa gotovo drži, da je meso omenjenih prašičkov s Krškega polja in še iz nekaterih slovenskih svinjakov izredno okusno in tudi nekaj dražje.
Gostilna Jakob Franc
Trnovski pristan 4a, Ljubljana 1000
Telefon: 051 616 000
Kljub temu so cene v Trnovem, kjer kraljujejo različne mesnine krškopoljskega prašiča, razmeroma ugodne, še posebej, če se odločite za degustacijski meni. Na našega obiska dan je špargljev meni stal 16, pomladni pa 18 evrov. Ugodno, ni kaj.
Derivati krškopoljca: panceta, klobasa, salama, lardo in zaseka
Ker sta menija vsebovala manj svinjine, kot smo si zamislili, smo na začetku, za uvod, naročili še veliko desko hladnih priboljškov opevanega krškopoljca: panceta, dimljena klobasa, lardo, zaseka in salama. Eden najboljših narezkov, kar jih lahko dobite v urbanem delu dežele, ki bi pravi pospešek dobil, če bi namesto solidnih oliv poudarili bolj kontinentalne zelenjave. Ob narezku smo spili kozarec korektne hišne Klenartove penine in se odločili, da bomo ob prvem delu menija pili vedno zanesljiv Simčičev Triton Lex.
Prva jed so bili na eni strani prvi letošnji divji šparglji v holandski omaki, oviti v panceto. Morda zato, ker so bili prvi, ali zato, ker so bili dobro pripravljeni, so poželi aplavz, podobno kot izjemni krompirjevi njoki, opremljeni s, seveda, divjimi šparglji.
Njoki z divjimi šparglji
Pri Jakobu se v veliki meri odločajo v Ljubljano vrniti stare ali, če hočete, običajne jedi, kot so enolončnice, jota, goveja juha, ajdova kaša, regrat v solati, klobase s hrenom, govedina v solati, golaž, sarme, jetrca, govedina iz juhe s pirejem … Iz podobnih nagibov so pri enem meniju postregli korejevec, enolončnico iz raznih vrst korenja in fižola, ki se je spogledovala z blago rižoto s šparglji, delom špargljevega menija.
Korejevec - enolončnica iz različnih vrst korenja in fižola, ki sicer izvira s Kozjanskega
Pri glavnih jedeh in njih prilogah smo se spogledali in se odločili za rdeče vino. V bistvu za dve: standardnega Marjanovega rdečega Teodorja 2011 in za presenečenje večera, Klenartov modri pinot. Nekaj minut pred glavnimi jedmi so ponudili mešano zeleno solato, v kateri je bil v glavni vlogi regrat, v pomoč pa sta priskočila še popečena krškopoljska panceta in jajce. Da bi glavne jedi še bolj teknile.
Konkretna solata z regratom, popečeno panceto in jajcem
Lotili smo se svinjskih medaljonov, ovitih v panceto krškopoljca in obogatenih s paradižnikovo omako, ki so jih podložili s krompirjevo friko in jim za okus dodali nekaj špargljev. Redko okusna glavna jed, pri kateri kljub mnogim omakam in prilogam glavna sestavina ni izgubila osnovnega okusa, da ne rečemo poslanstva. Še za odtenek bolj okusna se je zdela telečja zarebrnica na špargljevi peni, ki so ji dodali zanimive nabrizgane krompirjeve krokete.
Glavne jedi: prašičkov medaljon in divji šparglji v panceti, podloženi s krompirjevo friko ...
... ter telečja zarebrnica s špargljevo peno in krompirjevimi ocvrtki.
Ob tako izrazitih glavnih jedeh so imele sladice težko delo. Povprečen jabolčni zavitek na eni in neobičajne, a okusne špargljeve palačinke na drugi strani.
Dejstvo je, da pri Jakobu dobro kuhajo, da kljub mladosti ne izgubljajo občutka za sestavine in da se ne izgubljajo v mrcvarjenju materialov. Imajo pa gotovo še nekaj rezerve. Za začetek bi se lahko odločili za glasbeno podlago, ne za radio, ki med Slapovi, Modrijani in Spevom ponuja še ekspresna poročila od tukaj in tam.
Tovrstna hrana kar kliče po šilcu za slovo. Rutica in tropinovec iz kleti Korenika&Moškon sta to poslanstvo več kot zadovoljivo opravila.
O vinih smo že nekaj malega govorili, naj dodamo, da so ob koncu postregli rutico in grappo Korenika&Moškon in da imajo v bistvu dve vinski karti. Eno za vina na kozarec in drugo za vina po steklenicah. Večina vin prihaja iz Primorske, imajo pa, logično, tudi Frelihov cviček, hišni vinar je Klenart, sicer se pa najde vse od Gjerkeša in Kupljena do Movie, Edija in Marjana Simčiča, Fornazariča in celo Gravnerja ter nezanemarljivo ponudbo piv.
Povzetek
Gostilna, ki si želi biti bolj tradicionalna, kot so mnoge turistične restavracije v glavnem mestu. Največ imajo krškopoljskih umetnin, hkrati pa je mogoče dobiti nekaj enolončnic, golaž, sarme, solato iz govedine, meso iz goveje juhe …
Vinska karta je vezana na Freliha in Klenarta, sicer pa se najdejo vsi veliki slovenski vinarji in, kar je dobro, široka ponudba vin na kozarec. Tujih vin skorajda ni.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
