Sreda, 16. 7. 2014, 12.34
8 let, 7 mesecev
Kornet za sladoled: nastal je, ko je zmanjkalo papirja
Lahko so običajni, sladki ali v notranjosti obliti s čokolado, če sladoled ližemo prepočasi, se začnejo mehčati in prepuščati kaplje stopljenega sladoleda, njihovih konic pa nekateri ne pojedo zaradi legende, da si sladoledarji z njimi čistijo ušesa. Ja, govorimo o kornetih.
Kornete prvič omenja francoska kuharska knjiga iz leta 1825, v kateri je opisan postopek, kako iz majhnih vafljev zviti nekakšen tulec, a sladolednega nadeva ne omenja. Sodobnemu kornetu se je že bolj približala Britanka Agnes Marshall, ki je leta 1888 v svoji kuharski knjigi zapisala recept za kornet s smetano oziroma kremo. Sladoled pa so medtem še vedno jedli iz papirnatih, steklenih in kovinskih posod, ki so z obliko neredko spominjale na kornete.
Na prelomu stoletij so se prvič pojavile užitne posodice za sladoled, podobne današnjim kornetom, uradno pa naj bi se sladoledni kornet v obliki, kot jo poznamo danes, rodil leta 1904 na Svetovni razstavi v St. Louisu v ameriški zvezni državi Missouri. Kot se za dogodek takšnega formata spodobi, se je tam nabrala množica prodajalcev ulične hrane, med drugim tudi številni prodajalci sladoleda in prodajalci vafljev – kombinacija enega in drugega se je preprosto morala zgoditi.
Sladoledni kornet je bil takojšnji hit in 20 let pozneje so jih samo v ZDA pojedli že več kot 245 milijonov na leto. Do danes so kornete seveda izpopolnili, jim dodali okuse in oblive, hkrati pa osnovna zamisel ostaja enaka – ker ji prav nič ne manjka.