Četrtkov večer je v etnografskem muzeju, ki letos obhaja 90 let obstoja, minil v znamenju slovenske kulinarične posebnosti potice, ki jo je v svoji monografiji pod drobnogled vzel Janez Bogataj.
Založba Rokus Klett je po dveh letih, ko je izdala Bogatajevo monografijo Mojstrovine s kranjsko klobaso, izdala novo kulinarično knjigo o slovenski tradicionalni jedi z naslovom Potice iz Slovenije.
Kot je pojasnila direktorica založbe Maruša Kmet, je monografija Mojstrovine s kranjsko klobaso dobila mednarodno nagrado gourmand in nagrado za najlepšo knjigo leta 2011, medtem ko je bila Bogatajeva monografija Mojstrovine Slovenije natisnjena v nekaj tisoč izvodih in prevedena v pet jezikov.
Potice za vse priložnosti
V razgibanem, za Bogataja značilnem slogu je zbranim v Slovenskem etnografskem muzeju predstavil nekaj značilnosti slovenskih potic, o kateri je prvi pisal Primož Trubar, za njim pa Janez Vajkard Valvasor, in povzročil, da so se oglasile brbončice. Izvedeli smo, da je potica z luknjo v sredini in narebrana slovenska značilnost, da obstajajo tako slane kot sladke, da so potice primerne za različne letne čase in ob različnih slovenskih praznikih.
Potice v gostilnah ne moreš naročiti, ker je ni
"Petdeset odstotkov izdelovalcev potic priznava, da je potica slovensko pecivo," je pojasnjeval, pri tem pa okrcal skromno zastopstvo potice v slovenski gostinski ponudbi. "Jasno je, da je nihče ne je, če pa je ne moreš naročiti," je bil jasen in dodal še eno pikro na račun države. "Sramota je, da družba ne vidi nujnosti, da bi določeno knjigo prevedli v tuje jezike in tako v svet ponesli slovenske značilnosti. Življenje je potica," je sklenil ob koncu predstavitve, ki mu je sledila pogostitev z različnimi vrstami potic izpod rok Hiše kulinarike Jezeršek.
1
