Italijani za boljši posel v svoje vinograde vabijo arheologe

Vinogradi posesti Ornellaia v Toskani pripadajo eni najstarejših italijanskih vinarskih družin Frescobaldi. Vinski posel je v družini že 700 let, saj vino uradno pridelujejo od leta 1308. "Vinogradništvo je zapisano v naših genih," je za britanski Independent ponosno potrdila Diana Frescobaldi, pripadnica tridesete generacije družine, ki prideluje vino. V lasti imajo sedem posesti, v Toskani pa družina biva od 11. stoletja dalje. Sprva so bili bankirji, potem ko so bankrotirali, pa so se začeli ukvarjati z vinogradništvom. Njihovo vino so pili papež Leon X., angleški kralj Henrik VII., Michelangelo, Donatello in Dante.

Zdaj svoje vino prodajajo skupaj z zgodovino. Pravzaprav niso edino italijansko posestvo, ki se oglašuje s pomočjo zgodovine. Casale del Giglio v lasti družine Santarelli iz Lacija je šlo pri tem še dlje. Vsako poletje namreč v njihovih vinogradih izkopavajo arheologi. Odkrili so, da pod vinogradi ležijo ostanki rimskega kraja, ki je bilo zasnovano prav zaradi pridelovanja vina. Odkrili so številne ostanke rimskih vinskih kleti iz 6. stoletja pred našim štetjem. Kraj je ležal ob romarski poti do svetišč boginje Mater Matute, zato se je družina odločila, da svoje najboljše vino poimenujejo prav po tem božanstvu.

Družina Santarelli nima tako dolge tradicije in zgodovine kot Frescobaldiji, zato so odkritja rimskih vinogradniških ostankov na njihovih posestih več kot dobrodošla. Arheološka izkopavanja že deset let financirajo sami, saj je očitno, da je vlaganje v zgodovino koristno za posel.

Da so Italijani raziskovanje svoje vinske zgodovine vzeli zelo resno, potrjuje tudi nenavaden eksperiment na Siciliji. Tam so arheologi na posesti univerze v Catanii zasadili vinograd natanko tako, kot so to počeli Rimljani. Napotke so našli v Vergilovih zapisih, celoten postopek gojenja trte in pridelave vina pa bo kar se da blizu rimskemu načinu, vključno s tem, da bo vino fermentiralo v lončenih vrčih. V vinogradih eksperimentalne arheologije pričakujejo, da bodo pridelali okoli 70 litrov vina na letino, ki pa ne bo na prodaj.

Tua Rita Giusto di Notri 2011

Verjetno bi pričakovali, da je proizvajalec Redigaffija, enega najboljših merlotov na svetu, kakšen chateau oziroma dvorec, kakršnih smo vajeni v Bordeauxu. Ravno nasprotno. Tua Rita je "skromna" klet v Suveretu v Toskani, ki je ohranila srednjeveški pridih. Rita Tua in njen mož Virgilio Bisti sta posestvo kupila leta 1984 in nasadila trte cabernet sauvignona in merlota. Pozneje sta nasadila še dodatnih sedem hektarjev. V mislih sta imela družinsko zgodbo, dokler ni prav njun najboljši merlot, imenovan Redigaffi, leta 1997 dobil neverjetnih sto točk po Parkerju. Takrat se je končala mala družinska zgodba in začela razvijati prava vinska senzacija.

Kljub Redigaffijevemu kultnemu ulovu leta 1997 je klet Tua Rita ostala zvesta svojim idealom in skromnemu obnašanju. Zdaj imajo v svoji ponudbi, nad katero bdi enolog Stefano Chioccioli, vina, ki jih gostijo vse najboljše vinske karte sveta, poleg merlota Redigaffi tudi izjemen syrah ter dva supertoskanca, Giusto di Notri ter Rosso dei Notri.

Giusto di Notri, poimenovano po istoimenskem vinogradu in zavetniku Suvereta San Giustu, je Tua Ritino paradno vino. Je bordojska mešanica, v kateri prevladuje cabernet sauvignon, s približno tretjino merlota in dotikom cabernet franca.

Je temno rubinasto rdeče barve in ima bogate nosne zaznave. Merlot da vinu bogat sadež, cabernet pa aromo črnega ribeza, slive ter sveže mete, obogatene s sledjo kave in temne čokolade, medtem ko se v ozadju čutijo rahla pikantnost in sladke začimbe. V ustih je vino lepo zaokroženo, kremasto, z mehkimi tanini. Spet pridejo do izraza temnordeče sadje, tobak in začimbe. Vino deluje zelo elegantno, izžareva harmoničnost, eleganco in polnost. Veliko vino, ki veliko obeta.

Vino ponudimo k pestremu asortimentu mesnih jedi, kot so divjačina in rdeče meso v vseh oblikah, bo pa tudi odlična kombinacija k zrelim, rahlo pikantnim sirom.

Sorta: zvrst merlota, cabernet sauvignona in cabernet franca Stopnja alkohola: 14,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 59,99 evra, evino.si

Ocena: 9,5

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si