Četrtek, 2. 8. 2018, 4.06
6 let, 3 mesece
Gostilna Na burji: istrska konoba po slovensko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,12
Pravijo, da je v slovenski Istri manj zanimivih gostinskih postojank kot v hrvaškem delu. Na burji je v vsakem primeru ena naših pomembnejših istrskih trdnjav.
V Novo vas pridete po hudo ovinkasti poti, ki se vije po hribčkih nad mejnim prehodom Dragonja. Nedaleč stran se je v vasi Padna poskušal v kulinariki nekdanji slovenski zunanji minister, pa ni bil ravno uspešen, na tej strani pa so Na burji svojo veliko manj ambiciozno zgodbo nadaljevali in lahko bi rekli, da stvari še vedno tečejo po ustaljenih tirih.
Na burji
Nova vas nad Dragonjo 57, 6333 Sečovlje
Telefon: 041 284 030
Pred leti, recimo, smo jedli v hiši, zdaj, ko je bilo topleje, so nas posedeli na vrt. Scenosled krožnikov je še vedno podoben, celo hrana ni bila zelo drugačna. Le cene so razmeroma visoke, vsaj dvakrat višje kot na primer v bližnji hrvaški Buščini.
Na mizo so hitro postavili Pucerjevo osnovno malvazijo in gospodar je pristavil, da na to hišno vino še nihče ni imel pripomb. O tem bi se lahko pogovarjali dolgo v noč, je pa dejstvo, da v naši Istri ni več slabih malvazij in tudi Pucer z Vrha ima dobre, predvsem tiste višjih linij.
Začeli smo s hladnimi predjedmi, pri katerih Na burji ne komplicirajo veliko, postrežejo tisto, kar je nekako najbolj logično, imajo svoj kruh in oljčno olje.
Paradižnik s parmezanom, baziliko in balzamikom.
Mali, globoko rdeči paradižniki z baziliko, parmezanom in balzamičnim oljem so bili resnično sladki, na drugem krožniku je bilo ob panceti in pršutu še nekaj oliv, v trgovini pa so prebrisano kupili še gorgonzolo, ki z Istro nima veliko skupnega. Bolje, a gotovo dražje bi bilo kupiti kak istrski sir.
Panceta, pršut in gorgonzola.
Malvazija je zdržala tudi naslednjo jed. Šlo je za izvrstne fuže s poletnimi tartufi, bili so tako dobri, da jih je bilo skoraj premalo. Je pa treba reči, da omejeno količino tartufov na veliko skledo testenin naribajo pri mizi.
Fuži s tartufi.
Po tartufih smo zamenjali vino, na voljo je bil soliden Zarov refošk, ki je imel nalogo pospremiti glavne jedi. Ponudili so florentinca za dve osebi, teletino v omaki in biftek. In naša štiričlanska družba je naročila vse.
Zgoraj biftek, spodaj florentinec, zraven pa zelenjavna spremljava.
Telečja rebra so obogatili z izvrstnim praženim krompirjem s slanino in papriko, k bifteku in florentini so pristavili na žaru popečene papriko, jajčevce in bučke, za dodatno dozo vitaminov je poskrbela zelena solata s kumarami in paradižnikom.
Sladice dneva: češnjeva pita ter češnjev in jabolčni zavitek.
V mesni fazi smo se dejansko dobro podprli, zato so bili češnjeva pita ter češnjev in jabolčni zavitek že skoraj odveč, pa smo jih vendarle zmogli, ker so bili vsi po vrsti res dobri. Še bolj so zadovoljile žganice: ruda, pelinkovec in borovnice. Večerjali smo za kakih 55 evrov na osebo, v kar ni všteta pijača.
Povzetek
Tipična slovenska istrska gostilna, ki je celo bližja kakim turističnim kmetijam. Jedi so bolj ali manj določene vnaprej, v glavnih vlogah je lokalna hrana, ki pa včasih vseeno uide iz Istre. Cene, še posebej, če jeste celoten scenosled hladne in tople predjedi, glavne jedi in sladice, so konkretne.
V vinski ponudbi je nekaj lokalnih vinarjev, kot so Zaro, Santomas, Klenart in Pucer z Vrha, a vinske karte v zapisani obliki ni.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
