Torek, 28. 12. 2010, 11.15
7 let
Konoba Buščina: poštena istrska malica
Gostilna v Buščini je ena najpomembnejših "slovenskih" kulinaričnih destinacij v Istri.
Gre pa seveda za to, da je prijazna in hudo nepretenciozna hišica postavljena tako blizu Jorasovega mejnega prehoda (le kakih pet minut vožnje stran), da je za povprečnega Slovenca ravno tako daleč kot "samopečni" Baladur, usihajoči Belvedur, moderna Istranova v Padni ali duet v Kortah ... In po mnenju širše kulinarične publike je Buščina dobra izbira, tako zaradi cene kot zaradi slastnih obrokov.
Konoba Buščina
Buščina 18, 52470 Umag, Hrvaška
Telefon: +385 (0)52 732 088
Tudi tistega večera, ko smo s prijateljem, ki ga je poškodba preselila v toplejše kraje, pristali v topli sobi ob peči (kjer seveda pripravljajo del ponudbe), je bilo v Buščini veliko več slovenskih registrskih tablic kot domačih. Petindvajset evrov na osebo brez vina je za resno večerjo v Sloveniji očitno še vedno ne pretiran strošek, za Istrane pa ... Verjetno se cene malce spremenijo, če pojeste kaj, kar so ujeli v morju, konec koncev ste le pet ali šest kilometrov stran od Umaga, ampak v našem primeru nas je zanimalo srečanje s celino.
Natakarica je imela na voljo dve vrsti penine, ki sta pozneje, vsaj pri naši mizi, nekaj malega podražile izlet. Odločeni smo bili, da led razbijemo s Perušićevim zvarkom Misal, ki ne odstopa od izdelkov prek meje in, kar je pomembneje, ne gre za nekakšno sladkasto mehurčkasto vodico, zato lahko povsem solidno malicamo kruh z maslom in tartufi. In če je bil to nekakšen pozdravček iz kuhinje, so bile prve jedi že konkretne. Boškarinov karpačo in sir s tartufi. Zelo zelo dobro. Boškarin? Istrsko govedo, ki v zadnjem času spet dobiva nekaj stare slave. In očitno postaja pomembno delo za mesarje.
Namesto klasičnih jedi, ki jih v teh krajih strežejo predvsem pod peko, smo se torej zavestno odločili za omenjene nove živali. In to seveda pomeni, da smo namesto goveje juhe jedli boškarinovo juho, kar samo po sebi seveda ni prinašalo velikih novosti, kljub temu da je omizje nekaj minut poskušalo odkriti odstopanja. Pogovor je odnesel tudi penino, ki je kar predolgo spremljala predjedi in v Istri smo si ob mesnih obrokih zaželeli tisto, kar je po našem tam najboljše: Claijev Ottocento. Izbrali smo cuvee v rdečih barvah, ki mora bolje pokriti težke mesnine, čeprav je morda celo bolj cenjen bel Ottocento, a o tem drugič, ob drugih hranjenjih.
Takoj po Claiju, katerega alkohol sili kar v petnajst odstotkov, smo se zakadili v istrsko klobasico, ki jo brez velikih besed pospremijo s praženim krompirjem. In da ne bi spremenili osnovnih namenov odprave, smo poskusili tudi taljato boškarina. Biftek, torej, v družbi polente in domačih pljukancev, testenine, ki jih naredijo brez jajc, samo z moko in vodo, zraven je bilo še nekaj malega okoliških tartufov ...
Ampak celo po tako obilnih jedeh, ki jih, resnici na ljubo, pripravljajo v znosnih količinah, je nekaj Claijeve bujske črnine še ostalo in naša ne prevelika ekipa se je odločila, da se še enkrat sreča z istrskim govedom, tokrat v družbi z makaroni. Ne, ni bilo preveč, pravzaprav je šlo za natančno odmerjen konec boškarinovega večera. Le še kolač in iz najbolj črne čokolade, ne pa panakota, kar so tudi svetovali in (še enkrat) Clai, tokrat s svojim medenim zvarkom. Žganica kot se spodobi.
Povzetek
Konoba Buščina je ena najboljših gostilnic v notranjosti Istre. Ponujajo prav vse, kar v teh krajih morate poskusiti, poudarek pa je na domačem pršutu in kruhu, tartufih, olivnem olju, malvaziji in mesu, posebej pečenem v tam prisotni peči. Imajo pa tudi vso morsko ponudbo in tudi ta ima v večini mesto pod peko…
Vinska ponudba vsebuje veliko in še več Istre, nekaj Hrvaške in nekaj Slovenije.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.