Četrtek, 24. 3. 2016, 6.02
7 let
Stari podrum: običajna istrska konoba, ki je naredila korak naprej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Že tako dovršena turistična in kulinarična ponudba v notranjosti hrvaške Istre se vsako sezono še malo popravi. Prišepnili so nam, da moramo obiskati staro klet, in niso se zmotili.
Spodaj pod Momjanom, streljaj od futuristične Kozlovićeve vinske kleti, v senci ruševin prastarega gradu šumi potoček. Čezenj je speljan most, da se popotnik nasloni na ograjo in zre v strugo. Ob mostu so parkirišča, napolnjena z avtomobili iz Slovenije, Hrvaške, Italije ter še nekaterih bližnjih dežel in človek se mora v soboto popoldne kar krepko potruditi, da najde mesto za svoje vozilo.
Stari podrum
Most 52, 52462 Momjan, Hrvaška
Telefon :+ 385 52 779 152
Dobro, da smo rezervirali, kakšnih 15 minut pa smo morali vseeno počakati pred točilnim pultom. In potem je cigareta dala besedo in obratno, v rokah so bili kozarci Armanovega penečega vina in hišna, precej neprepričljiva malvazija. Pozneje z vini - v glavnem ponujajo boljša samo v steklenicah - ni bilo več težav, hrana pa je bila okusnejša in pestrejša kot pri večini konkurence na meji s Slovenijo.
Morda je na mestu vprašanje, zakaj podobne turistične in kulinarične ponudbe ni naši strani. Župani imajo enake možnosti in še več oblasti in če lahko sestavljajo nogometne klube, bi lahko preuredili tudi gostinsko ponudbo po našem delu Istre.
Stari podrum najdete v neposredni soseščini znanega istrskega vinarja Kozlovića.
A pojdimo nazaj k Mostu pri Momjanu. Lokal oziroma konobo, nekakšno kombinacijo naših turističnih kmetij in gostiln, vodijo tri ženske, mama Mira je glavna v kuhinji, hčerki obvladujeta jedilnico in dobro vesta, kaj je posel. Govorijo hrvaško, istrsko, italijansko in (težko je verjeti) tudi slovensko.
Lokal je prijazen, nape v kuhinji delujejo, da se človeku ni treba takoj po obroku preobleči. Po jedilnici, ki sprejme kakšnih 30 ali 35 ljudi, so razpostavljene najrazličnejše mačke, sovice in babuške, opazili smo nekaj spominov na Josipa Broza Tita, nekaj sličic Che Guevare, pa tudi slika Sv. Ivana iz Trogirja je našla svoj prostor v gostilni.
Vinska ponudba je korektna in zaobjema vse najboljše, kar lahko ponudbi hrvaška Istra.
Dobili smo mizo ob kaminu, ki občasno pomaga tudi pri peki, in takoj zatem pozdravček iz kuhinje: popečen, a mehak kruh z bešamelom, sirom in tartufi. Konkreten uvod smo zabelili z malvazijo Kabola 2009 iz amfore. Jasno, gre za solidno vino, ki od daleč spominja na Gravnerjeva vina, s zdi se, da mu vseeno manjka nekaj globine.
V Starem podrumu imajo sicer zanimivo vinsko karto, ki je vezana na istrska vina, če odštejemo nekaj vin Korta Katarine s Pelješca in Moëtov šampanjec. Največ je Kozlovićevih vin, veliko prispevata tudi Kabola in Prelac iz Momjana, sicer pa dobite tudi Coronico, Tomaza, Benvenuttija, Roxanicha, Ivančića, Laguno, Claija in Matoševića. Veliko je malvazije in sijajnega rdečega vina, ki mu po nerodnem na Hrvaškem pravijo teran (mi pa tega ne bomo komentirali), manj je merlota in cabernet sauvignona.
Za začetek: goveji karpačo ter istrski pršut, klobasa in sir.
Med hladnimi predjedmi se nikakor nismo mogli odločiti, zato smo jih poskusili skoraj vse. Klasičen karpačo je opremljen z veliko sira in ščepcem rukole. Popečene gobice pa so spremljale istrski pršut, izjemno istrsko klobaso, malce dimljen ombolo in sir. Vse skupaj je spremljal mehak, topel kruh, na mizi pa je bilo še več vrst oljčnega olja (Cinić iz Buj in Marija Bursić iz Brtonigle).
Nato smo ugotovili, da je kuharica mojstrica za juhe. Kako naj drugače razložimo, da smo dobili najboljšo kremno špargljevo juho in istrsko mineštro oziroma bobiče, ki jim je težko najti par? Skoraj sladki tekočini strežejo v velikih porcijah, a povprečen jedec lahko posreba dve, če ne tri porcije. Podobno je bilo s fuži. Začinjeni so z malo sira in le kančkom smetane, nato pa pomešani s (pomladanskimi) tartufi, za kar poskrbi glavna kuharica pri vsaki mizi posebej, in so gotovo paradna jed gostilne.
Spektakla v skledah: juha iz divjih špargljev in fuži s tartufi.
Tartufe je sicer mogoče dobiti tudi z vsemi drugimi, bolj običajnimi testeninami in jasno, tudi z mehko kuhanimi jajčki, še bolj pa so v teh dneh v ospredju divji šparglji, ki ne blestijo le v juhi, ampak tudi v omleti in na testeninah.
Ob koncu pa se je na Mostu pod Momjanom vsekakor treba lotiti mesa. Od ombola (svinjina) do boškarina (istrsko govedo), kakor narekuje sezona. Na našo soboto boškarina ni bilo več, zato se je naše omizje odločilo za taljato orjaškega florentinca. Skoraj krvave rezine smo pospremili z Matoševićevo Grimaldo (zvrst merlota in terana) ter popečenim korenjem, bučkami in brstičnim ohrovtom.
Mesni finale: goveja taljata.
Pri sladicah je izbira nekoliko manj pestra, ponudili so čokoladni mus, jabolčni zavitek in sladoled, mi pa smo se zagnali v palačinke z drenovo marmelado. Sladko-kisla sladica je zgolj še potrdila sloves kuharice, finale v obliki žganice iz biske pa je sodu izbil dno. Orehovec, medico, travarico in tropinovec smo raje izpustili.
Račun v Starem podrumu je glede na izbrane jedi lahko zelo različen. Juhe in hladne predjedi so po komaj kak evro ali dva, mesnine pa gredo tja do 20 evrov. Testenine so lahko po pet ali šest evrov, če jim naribajo tartufe, gredo v okolico desetih evrov.
Povzetek
Skoraj povsem običajna istrska konoba, ki se je v zadnjih letih razvila v eno najboljših gostiln v notranjosti Istre. Kuhinja je izjemna, sestavine pa običajne za te kraje: spomladansko zelenje, tartufi, istrski pršut, testenine in meso.
Vinska karta ni preobširna, je pa dejstvo, da med najboljšimi istrskimi vini ne manjka nihče. Od svežih Kozlovića, Prelaca in Coronice do oranžnih Kabole, Claija in Roxanicha. Cene vin so zmerne.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
