Četrtek, 4. 1. 2018, 4.05
6 let, 10 mesecev
Gostilna Maribor: na govejo juho, golaž in žemljice
Prenovitelj mariborske gostinske scene si je za svojo novo lokacijo izbral nekdanjo gostilno Koper in jo preimenoval v Maribor.
Velika in prenovljena rdeča hiša v središču Maribora ni samo gostilna. Je tudi hotel, pravzaprav zgradba z apartmaji, kjer bosta po naših izračunih dve osebi za posteljo in zajtrk plačali kakih 156 evrov na noč. V zgradbi je tudi gostinstvo razdeljeno na več delov, del ljudi je bil ob točilnem pultu, del v jedilnicah, še en del v prehodni sobi in nekaj v kleti.
Gostilna Maribor
Glavni trg 8, 2000 Maribor
Telefon: 02 23 45 606
V času sindikalnih zabav je bil lokal razprodan, nekaj prostora je bilo ob točilnem pultu, pa še to verjetno le zato, ker je bilo tam zaradi preglasne plesno-rockovske muzike onemogočeno vsakršno verbalno komuniciranje s sopivci in celo z osebjem. V jedilnici, kjer smo naročili večerjo, je bilo na srečo tišje, a zaradi praznovanja za večino miz vseeno precej veselo.
V Gostilni Maribor je pogled na hrano in pijačo podoben kot v tistih gostilnah, ki jih označujemo kot tradicionalne - preprosto, domače in dobro. Za razliko predvsem od ljubljanske konkurence so nekoliko cenejši, pa ne samo pri jedeh, tudi pri pivu in vinu, ki je samo štajersko.
Pa še nekaj je treba reči. V središču Maribora tisto soboto popoldne kljub množici, ki se je zgrinjala v praznično mesto, ni bilo odprte niti ene trgovine (podobno je po celotni Sloveniji, obratno je v Gradcu, Trstu, Zagrebu ali Vidmu), le nekaj pekarn in bifejev. Mariborskim mestnim šefom je treba reči: še dobro, da imate v zadnjem času v mestu nekaj solidnih gostiln in vinotek. Mednje bomo prišteli tudi Gostilno Maribor.
Gostilna, ki je tudi zajtrkovalnica in s svojimi žemljicami (namesto burgerjev) tudi sendvičarna, ima vinsko karto, ki noče konkurirati z Rožmarinovo.
Vsa vina so na kozarec, hišno belo polni Dveri Pax, hišno rdeče pa Kupljen. Steyer je pripeljal ranino, Kušter laški rizling, Gaube rumeni muškat, chardonnay je Sanctumov, modri pinot je od Gaubeja, zweigelt je Marofov, modra frankinja spet iz kleti Dveri Pax, za sladko pa poskrbi Puklavčeva mednarodna družina. Hišno pivo je Rudolf, ki smo ga pili na začetku (konec koncev je bila v zgradbi menda nekoč pivovarna), nato smo presedlali na Bevog, preskočili pa Union, Laško, Affligem, Schweiger in Heineken.
Če odštejemo dodatno in razmeroma široko ponudbo zajtrkov, sendvičev, solat in seveda sob, je Maribor podobno kot še nekatere modernizirane domače gostilne podoben mnogim, ki so v zadnjem času nastale po Sloveniji. Je pa lokal zmogljivejši, torej nekaj večji, predvsem pa, ko začnejo nositi hrano, po kakovosti in količinah neprimerljiv s konkurenco.
Narezek z vratovino, šunko, salamo, panceto in sirom ...
Poceni in veliko - bi lahko komentirali porcijo mešanih hladnih jedi in porciji suhe klobase, ki skupaj staneta kakšnih 12 evrov in sta vsaj dvakrat večji kot pri konkurenci. Vratovina, slanina, šunka, salama, sir, lonček okisanih kumaric, čebulic in paprike. Pri dimljeni klobasi so k že tako izjemnemu kruhu prinesli še tople žemljice. Pravijo, da je bila nekoč na tem mestu pekarna, zato se čutijo dolžne nadaljevati ali obuditi tradicijo.
... ter dimljena klobasa s še toplo žemljico
Mimogrede, govedina in svinjina, ki sta sicer zvezdnici žemljic, mariborskega odgovora na burgerje, sta iz najpopularnejše mariborske mesarije KZ Rače, kjer meso štiri dni razsoljujejo, en dan dimijo in en dan pečejo.
Po domače se nadaljuje tudi pri juhah: goveja, bučna in golaž. Vzeli smo prvi dve. Bogati in dobro pripravljeni sta gotovo med najboljšimi v naših krajih. Je pa res, da drugih toplih predjedi v lokalu ni, tudi testenin ne, kar dokazuje, da gostilna noče biti špagetarija ali bistro po mediteranskih vzorih.
Ocvrt piščanec - zmogli smo polovico
Skratka, po juhi smo šli na glavne jedi, po pivu in hišnem belem pa smo naročili kiselkast Marofov zweigelt kot najavo za dve očitno najbolj tipični glavni jedi. Ocvrt telečji zrezek z brusnicami in polovica ocvrtega piščanca. Za prilogo smo se odrekli pečenemu krompirju in naročili nostalgičen rizibizi, solata pa je bila ena najkrepkejših, kar jih pozna naša dežela - radič s krompirjem, ocvirki, pečeno slanino in nastrganim jajcem.
Dunajski zrezek - telečji, se razume
Pravzaprav je bila to kar samostojna jed in natakar se je kar malce čudil, da toliko naročimo in potem toliko pojemo. In ko smo že pri glavnih jedeh … v Mariboru je mogoče jesti tudi recimo goveji file z mozgovo kostjo, od rib pa smuča in postrv, pri mnogo solatah pa je treba omeniti esihflajš, torej govedino v solati.
Sladic ni bilo več vseh, ki jih navajajo na jedilnem listu, saj je občinstvo, ki je v gručah prednovoletno praznovalo, očitno pomalicalo skutne cmoke in zdrobov puding. Ostal je soliden jabolčni zavitek, ki smo ga pohrustali skupaj s Puklavčevim sladkim vinom. Krepak finale večerje, ki nas je stala kakšnih 30 evrov na osebo, če pa se boste bolj pazili, boste siti tudi za polovico te cene.
Police nad točilnim pultom nosijo več kot sto različnih viskijev.
Mimogrede, če Gostilna Maribor vinski primat prepušča bratskemu Rožmarinu, imajo po drugi strani na voljo več kot sto viskijev in tudi lepo število drugih žganih pijač. Ni preostalo drugega, kot da v finalu srknemo tajvanski viski Kavalan.
Povzetek
Prenovljena domača kuhinja, ki ne išče receptov po svetu, ampak pripravlja jedi iz domačega okolja. Mesnine v povezavi z lokalnimi mesarji, lastna pekarna s kruhom in toplimi žemljami, golaž, ocvrti zrezki in piščanec …
Vinska karta pozna samo štajerske vinarje, pa še teh ni veliko in še ti ponujajo samo res poceni vina.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.