Četrtek, 5. 10. 2023, 22.12
6 mesecev, 2 tedna
"Družina – to je moja prva bojna ekipa," je prepričan veliki žar mojster, ki v Kranjski Gori vabi na divjačinske čevapčiče
"Jaro je steber družine. Steber restavracije. Vrhovni poveljnik. Vojni poveljnik. Dokler moja vojska, moja družina, moji sodelavci verjamejo vame, v moje delo, nas ne more nič presenetiti, nobena ovira ni prevelika," je Radoslav Milinkovič prepričan, da danes ne bi bil tam, kjer je, če mu družina ne bi ves čas stala ob strani.
Vaše brbončice bo od zdaj razvajal v restavraciji Oštarija, tik ob smučišču v središču Kranjske Gore. Je žar mojster, ki je svoje znanje nabiral v Sarajevu, v Črni gori se je s svojo restavracijo uril v kulinariki, zdaj pa želi uživati v naravnih lepotah Slovenije in razvajati vas.
Jaro: "Če meni prvi grižljaj ni všeč, tega ne bom nikoli postregel gostu."
Kaj počne Jaro, kadar ne stoji ob žaru in obrača mesnih dobrot?
Jaro, ko ni v kuhinji, seka drva, kosi travo, dela vse, kar je doma treba. Urejam vrt, sadim cvetje.
Je to tisto, kar vas sprošča, da lahko izklopite misli in se napolnite z energijo?
Nabiranje gob v gozdu z ženo mi da vse to. Rad grem v hribe. Biti ves dan v naravi, imeti s seboj sendvič z mortadelo, nič drugega. To je zame raj.
Kdo kuha doma?
Nihče (smeh, op. p.). Midva z ženo jeva v restavraciji, ker delava skupaj. Sva nerazdružljiv tim. Otroci jedo v šoli ali pa gredo na kebab.
Koliko otrok imate?
Štiri otroke, tri sinove in hčerko. Vsi smo skupaj v Sloveniji. Imamo odličen prijateljski odnos. Sodelujemo in se dopolnjujemo. Brez njih ne grem nikamor.
Katera je za vas najboljša slovenska jed?
Imate kar nekaj dobrih jedi. Ričet, jelenov golaž, ampak ne razumem teh brusnic. Kdo si je umislil te brusnice na mesu (smeh, op. p.)? Rad imam tudi prekmursko gibanico in jabolčni zavitek.
Kaj pa slovenska glasba?
Na neki način je simpatična, ampak ... Poslušam sicer vse, ampak raje pogledam kakšno lepo Slovenko, kot pa da jo poslušam peti.
Kam gre po vašem mnenju kulinarika? Se razvija v smeri, v katero bi si želeli, da se?
Ne, ne, ne ... To je vse narobe. Z vsakim letom je slabše. Slikanje po krožniku, lepe majhne porcije ... Jaz nisem slikar. Vsi vedo, kje se riše. In to ni v kuhinji, na krožniku. Nikoli si ne bi želel, da od mene gost odide z lepo sliko na telefonu in luknjo v želodcu. Da bo prva stvar, ki jo bo storil, ko bo prišel domov, to, da bo šel v hladilnik iskat hrano. Ne, ne. Kaj so to Michelinove zvezdice? Jemanje denarja neumnim ljudem. To je lahka igra. Drage sestavine, hrana brez pristnega okusa, lepa umetnina na krožniku in prazen želodec. To ni moja filozofija.
Enkrat se mi je zgodilo, da mi je lastnik neke restavracije rekel, da bi želel hrano dvigniti na višjo raven. Rekel sem mu, da prihajam z vasi in da ne razumem, kaj je zanj višja raven. Poskušal mi je pojasniti, poslušal sem ga do konca in mu potem povedal, kaj je zame višja raven. Ko bo vse tu naokoli, kamor seže moj pogled, polno zadovoljnih gostov, ki se mi bodo zahvaljevali za hrano, pred vrati pa bo stalo še 50 ljudi, ki bodo komaj čakali, da jim pripravim najboljši žar. To je zame višja raven in vrhunec posla. Ko pogledam naokoli in se mi ljudje od daleč zahvaljujejo za hrano.
Kaj pa tisti, ki niso ljubitelji mesa, ki imajo kakršnekoli posebnosti? Bodo pri vas v Oštariji ostali lačni?
Nikakor ne. Jaro ima rešitev za vse. Ob žar programu v Grill House Oštarija, kjer lahko pripravim najboljšo hobotnico izpod peke, imamo še eno kuhinjo, kjer pripravljamo juhice, sladice, vegetarijansko hrano, štruklje. To je kuhinja, ki me dopolnjuje. Je pika na i mojemu žaru. In pika na i najboljšim divjačinskim čevapčičem, divjačinski pleskavici in divjačinskemu burgerju, ki jih bomo stregli tudi v restavraciji Jasna Chalet Resort ob jezeru Jasna.
Počutje gostov je, če prav razumem, enako pomembno kot počutje vaše družine. Koliko pa vam v resnici pomeni družina?
Družina je vse. Opazujem tudi goste, ki prihajajo na družinska kosila. Nekateri se bolj zavedajo pomena družine, nekateri manj. Nekateri se pogovarjajo za mizo, nekateri gledajo v telefone. Nekateri pridejo z otroki, jaz skočim do njih in jim prinesem otroški stol za hranjenje. Pa še kakšne lizike, bombone za otroke. Če natakar ne vidi, vidim jaz. In kdaj plačam kakšnemu gostu kavico, otroku prinesem palačinko, seveda če gre za res veliko družino, ki se je dolgo zadržala pri nas. Če človek nima duše, nima ničesar. Najlepše je, ko gredo od nas zadovoljni gostje, tako starši kot otroci. Nekateri stalni gostje mi nosijo otroške risbice.
Hrana je torej nekaj, kar najpogosteje zbliža družino. Družina se že od nekdaj zbira za mizo ob hrani. Zakaj je družina torej tako pomembna?
Naj vam jaz zastavim vprašanje. Ste kdaj v življenju jedli nekaj, kar vam je ostalo v spominu? Se spomnite jedi, ki vam jih je pripravljala babica?
Seveda.
No, vaš nasmeh do ušes pove vse. To je odgovor na vprašanje, zakaj sta družina in hrana tako pomembni.
Družina je vrhunec življenja. Družina je vse, ampak ljudje to pozabljajo. Prehitro živijo, pridejo domov, hrana se ne pripravlja, ampak se pogreva ... Izgublja se ta čar.
Vi ste torej mojster žara s tradicijo, dušo in čutom za človeka?
Kdorkoli bo prišel k nam, bo odšel zadovoljen. Dobil bo hrano, pripravljeno iz domačih proizvodov.
Kdo ste torej vi, kako bi se opisali?
Jaro je steber družine. Vrhovni poveljnik. Vojni poveljnik. Dokler moja vojska, moja družina, moji sodelavci verjamejo vame, v moje delo, nas ne more nič presenetiti, nobena ovira ni prevelika. Moči je dovolj za premagovanje vseh ovir, če delamo skupaj. Od začetka do konca. Od odprtja Oštarije do konca, od prvega do zadnjega gosta. Ob dobri vodji je lahko tudi najslabša vojska dobra.
Zakaj ste se odločili, da kariero nadgradite v Oštariji, kjer so z vami odprli nov del Grill House Oštarija?
Ker sem iskal prostor, kjer bo lahko moja duša zaživela, zadihala. Restavracijo, kjer bom imel možnost in svobodo, da pustim svoje srce in da za goste pripravljam najboljše jedi. Zato sem se tudi odločil, da tu pripravimo divjačinske čevapčiče, divjačinsko pleskavico in divjačinski burger.
Zakaj je hrana iz divjačine toliko boljša, drugačna od navadnih čevapčičev?
Ne drugačna, ampak edinstvena. Tega nima še nihče. Jaz sem v to jed vložil vse svoje znanje, ki sem ga usvojil kot mesar, kuhar, lastnik restavracije in mojster žara. Je res izjemno dobra. Če meni prvi grižljaj ni všeč, tega ne bom nikoli postregel gostu.
Zakaj je torej vredno, da se ljudje z vseh koncev Slovenije pripeljejo v Kranjsko Goro v Oštarijo?
Če nič drugega, da vidijo mene (smeh, op. p.).
Naročnik oglasnega sporočila je MOBILIUM D.O.O.
