Torek, 12. 2. 2019, 19.48
5 let, 2 meseca
Zdravko Čolić
"Po razpadu Jugoslavije se je vse spremenilo" #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,72
3
Zdravko Čolić bo na valentinovo nastopil v ljubljanskih Stožicah.
Zdravko Čolić bo na valentinovo po osmih letih spet gostoval v dvorani Stožice. Koliko takih koncertov na leto bi moral izpeljati, da bi lahko udobno živel, ob tem pa se ne bi preveč naprezal, kakšno koncertno željo goji, pa je nima ne časa ne denarja uresničiti in kateri del glasbenega posla mu gre najbolj na živce?
67-letni Zdravko Čolić že pol stoletja uspešno pluje po glasbeni sceni. Verjetno ne pretiravamo, če zapišemo, da je pevec s kilometrino, ki je ne premore nihče z območja nekdanje Jugoslavije.
Balkanski šarmer širokih vokalnih razsežnosti in pevec z več kot 50-letnim glasbenim stažem se na valentinovo, 14. februarja, v okviru turneje Ono malo sreće po osmih letih vrača v dvorano Stožice, ki bo, kot kaže pogled na prodajo vstopnic, zasedena do zadnjega kotička.
Če boste med obiskovalci, si rezervirajte ves večer. Znano je namreč, da njegovi koncerti nikoli niso krajši od treh ur, še raje pa se približa štirim. Kot je povedal na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani, "ljudje s slabo cirkulacijo, potrebujemo več časa za ogrevanje", zato so njegovi koncerti boljši proti koncu večera.
Predstavljam si, da so koncerti najlepši del vašega posla. Kaj pa obratno, kaj vam pri vašem delu ni všeč?
Res je, nastopi v živo so zaradi stika z občinstvom najlepše, kar se glasbeniku lahko zgodi. Obratno pa? Najbolj se obremenjujem, kadar med nastopom v živo odpove tehnika. Včasih menedžment ali produkcija pripravi tehniko, ki ni na ravni nastopa. To se mi največkrat zgodi med nastopom v diaspori in to me res spravi v slabo voljo.
Kaj pa stiki z mediji? Pred nastopi imate ogromno intervjujev, vprašanj, ki se verjetno ponavljajo.
Ne, to me ne moti, rad imam ljudi in spoštujem novinarje, ni mi težko. Pač opravljate svoje delo, jaz pa svoje. Jaz spoštujem vas in vaše delo in obratno, to je vzajemno in tukaj ne vidim nobenih težav. Tega sem se navadil že na začetku kariere.
Kaj vam jemlje največ energije? Opazi se, da vam jo občinstvo na nastopih prej vrača, kot pa jemlje.
Negativna energija ljudi, ki te, kot temu pravimo Bosanci, "peglajo". Ki te nadlegujejo z odvečnimi pogovori, vprašanji v stilu, od kod se že poznamo, kako dolgo se že nismo videli in podobnimi neumnostmi. Na stara leta to težje toleriram, seveda pa imam vedno čas za prijatelje, zelo rad se družim.
V kateri državi nekdanje Jugoslavije greste najtežje na pijačo, ne da bi si kdo zaželel avtogram ali selfi z vami?
Vsekakor v Makedoniji! Glede tega je tam čisti kaos.
Smo Slovenci glede tega zelo zadržani?
Ne bi rekel, samo drugačen pristop imate. Prav tako ne bi rekel, da gre za vprašanje temperamenta. Ta se, na primer, na koncertih po različnih državah povsem izenači. Ne bi rekel, da so v Nišu, Skopju ali Podgorici moji koncerti bolj temperamentni kot v Ljubljani, razlika je samo na ulici, v druženju po mestu, kjer je v Sloveniji vse bolj zadržano, kar mi je, to vam moram priznati, zelo všeč.
Je pa seveda lepo, ko te prepoznavajo tudi mlajše generacije.
Ena od vaših skritih želja je izvedba akustičnega koncerta. Kako blizu ste uresničitvi te ideje?
Da, akustični del bi moral biti sestavni del vsakega koncerta. Predelati bi morali nekatere uspešnice, a mi to zaradi številnih nastopov časovno nikakor ne uspe. Za manjše dvorane bi bil takšen koncept odlična stvar. Mislim, da so "unplugged" različice najbolj pristna oblika vzpostavljanja stika z občinstvom. Ker pa je vse skupaj zelo drago, bi za izvedbo česa takega potrebovali pomoč sponzorja.
Stari ste 67 let. Ali obstaja načrt, kako dolgo boste še nastopali, ali boste časovnico umika izdelali na podlagi odziva občinstva? Dokler boste zlahka napolnili večje dvorane, verjetno o umiku ne boste razmišljali.
Ne vem, dokler bo šlo. Dokler bom pri zdravju in dokler bo občinstvo to želelo, bom prav gotovo vztrajal.
Doštudirali ste na ekonomski fakulteti. Ste se resno poigravali z idejo o delu na tem področju ali je šlo zgolj za formalnost, da odkljukate določeno stopnjo izobrazbe in zadostite željam svojih staršev?
Saj veste, kako je, v tistih časih je dober dijak lahko izbiral med študijem prava, medicine, filozofije in ekonomije.
Če mi ne bi uspelo kot pevcu, bi najverjetneje vztrajal v ekonomiji. Pa saj sem delal tudi na tem področju. Celo v Domžalah, kjer sem živel dve leti, sem imel podjetje, ki se je ukvarjalo z malim gospodarstvom. Šlo je za krajši izlet v te vode, ki se je po štirih, petih letih končal.
Tik pred razpadom Jugoslavije sva se z Goranom Bregovićem vrnila v Sarajevo in posnela ploščo, ki se je imenovala po pesmi Dina Merlina Da ti kažem, šta mi je. Na njej je tudi pesem (zapoje, op. p.) Čija je ovo zvijezda. Sledila sta razpad Jugoslavije in vojna. Vse se je spremenilo, ni bilo koncertov, ni bilo velikih turnej … Sedem, osem let sem imel premor. Takrat sem večinoma nastopal za našo skupnost v diaspori.
Konec 90. let prejšnjega stoletja pa sva z Bregovićem posnela nov album, sestavili smo skupino in začeli nastopati po velikih športnih dvoranah. Pred 20 leti sem na primer prvič nastopil tudi v ljubljanskih Križankah.
V Ljubljani boste nastopili na dan zaljubljencev, valentinovo. Ali to pomeni, da bodo na repertoarju pretežno balade?
Niti ne, igrali bomo vse mogoče.
Ali repertoar spreminjate na podlagi odziva občinstva?
Ne, ne moreš ga preveč prepustiti občinstvu, imamo svoj program. Glede na to, da bomo nastopili v športni dvorani, ne moremo večine koncerta nameniti baladam. Šlo bo za kombinacijo starega in novega.
Koliko koncertov na leto bi morali izpeljati, da bi lahko udobno živeli, a se hkrati ne bi preveč izčrpali?
Težko bi rekel, odvisno je od promocije. Ni pravil. Nekako se držimo tega, da na vsaka tri ali štiri leta izpeljemo regionalno turnejo, tako kot zdaj turnejo Ono malo sreće. V Ljubljani smo nazadnje na velikem koncertu nastopali pred osmimi leti, seveda pa ne vidim razloga, da ne bi tega ponovili že čez tri leta. Morda bi lahko pripravili "unplugged" različico s simfoničnim orkestrom v Cankarjevem domu.
Kdaj ste se v vlogi poslušalca nazadnje znašli na koncertu?
Običajno zahajam na rock'n'roll koncerte. Mislim, da je bil zadnji večji koncert, ki sem ga obiskal, koncert skupine U2 v Münchnu, načrtujem pa tudi obisk koncerta skupine Rolling Stones.
Kaj pa v Sloveniji?
Mislim, da je bil to koncert moje prijateljice Helene Blagne v Stožicah.
Preberite še:
3