Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
13. 2. 2015,
13.44

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

glasba skupina

Petek, 13. 2. 2015, 13.44

8 let

Bassless: slovenska glasbena zasedba, ki ne potrebuje instrumentov (video)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Bassless se predstavljajo kot skupina, ki za svoje ustvarjanje ne uporablja nobenih glasbil, pač pa le zvočila, ki jih s seboj vzamejo tudi pod prho.

Bassless sestavljajo Karin Možina, Nastja Vodenik, Sašo Vrabič, Klemen Brezavšček in Kristjan Virtič. Z zasedbo, ki ustvarja brez glasbenih instrumentov, samo z glasom, usti in telesom, smo se pogovarjali o prednostih takšne izvedbe, glasbeno iluzijo pa so za bralce Planet Siol.net prikazali tudi pred kamero.

Bassless je skupina petih individualistov, ki so si zelo različni, a jih druži ljubezen do a capelle, poleg številnih priredb znanih uspešnic pa se v zadnjem času posvečajo tudi pisanju avtorskih pesmi.

Sašo skoraj ne potrebuje posebne predstavitve, je eden tistih slovenskih ustvarjalcev, ki svoje umetnostno delovanje kombinira s številnimi mediji. Akademski slikar prihaja iz glasbene družine, igra flavto, saksofon, kitaro, klavir, delal je glasbo za gledališče, v času študija napisal več kot sto pesmi, v Bassless pa se najbolj znajde kot vokalni perkusionist – beatboxer. Nad tem se je navdušil leta 1985, ko je v filmu Policijska akademija slišal Michaela Winslowa.

Kristjan je študent teološke fakultete, ki se je z a capella glasbo spoznal že v osnovni šoli, ko mu je stric pokazal ploščo vokalne zasedbe Take 6, nato je spremljal Bobbyja McFerrina, poleg Basslessa pa ustvarja še v drugih glasbenih zasedbah.

Klemen je študent strojništva, ki se z glasbo ukvarja, odkar pomni, saj je že kot otrok obiskoval glasbeni vrtec pri Marti Zore, nato nadaljeval v glasbeni šoli, v srednji šoli bil v bendu, pel pa je tudi v zborih. Z a cappelo se je srečal pred petimi leti, sicer pa se ukvarja še z glasbeno produkcijo, snemanjem in montiranjem.

Nastja je študentka anglistike in umetnostne zgodovine, ki se ukvarja s profesionalnim ličenjem. Nad a capello jo je navdušila priredba Africe zasedbe Perpetuum Jazzile, petju pa se je resno posvetila šele leta 2012, ko je nehala trenirati latinsko-ameriške plese.

Karin je absolventka medicine, nekdanja baletka, ki se je z a capello srečala na koncertu priljubljene vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile, katere člani so že nekaj let tudi vsi iz Bassless.

"Gre za to, da postaneš instrument" Poleg tega, da imajo kot vokalna zasedba nekaj logističnih prednosti, na primer to, da svoje instrumente lahko vzamejo kar s sabo pod prho, pravijo, da jim oponašanje glasbil omogoča večjo širino.

"Nek bend, ki se zvečer dobi na pijači, ne more nič brez instrumentov. Mi lahko naredimo žurko kjerkoli in kadarkoli, saj nismo vezani na elektriko," eno od prednosti hudomušno predstavi Klemen. Pa slabosti? "Če na kitari strgaš struno, jo zamenjaš, če izgubiš glas, pa ni tako preprosto," dodaja.

Čeprav se predstavljajo kot a capella zasedba, torej takšna, ki poje brez instrumentov, se bolj najdejo v izrazu vocal play, kjer zvoke instrumentov ustvarijo z lastnimi glasovi.

"Izraz a capella ima bolj klasičen prizvok, se sliši nekoliko cerkveno. Bližje nam je vocal play, iznajdba zasedbe Naturally 7. Gre za to, da postaneš instrument," doda Kristjan.

"Veliko ljudi sploh ne opazi, da vse delamo brez glasbil" Glasbeni iluziji lahko prisluhnete v zgornjem videu in v njihovih videospotih, priredbah pesmi Naj sije v očeh (Muff), Čas (Dan D) in Vedno zame (Gušti in Polona), ob tem pa bodite pozorni na "glasbila", ki to niso.

"Veliko ljudi sploh ne opazi, da vse delamo brez glasbil," pravi Karin, zasedbi pa se pogosto dogaja, da jih po koncertu ljudje sprašujejo, ali so imeli posneto glasbeno podlago. "Ne, vse to smo bili mi. Ravno ta zvočna iluzija ima tak čar," pravijo Bassless.

Veščine beatboxanja lahko usvoji vsak S tem, da (lepo) peti ne more ravno vsak, smo se (skoraj) že sprijaznili. Kako pa je z beatboxanjem? Sašo, ki vodi tudi delavnice beatboxanja in je teh veščin učil že marsikoga, od predšolskih otrok do starejših, pravi, da je najbolj fascinantno to, da to lahko z nekaj vztrajnosti usvoji vsak. "Zanimivo je, ko na delavnici ugotoviš, da se jih veliko sploh ne zaveda, kako talentirani so," pravi Sašo.

S pesmimi v slovenščini tudi prek meja Bassless nastopajo po vsej Sloveniji, povabili so jih tudi v Gradec, pred kratkim pa so jih zavrteli tudi na ameriški radijski postaji.

"Nismo pričakovali takšnega odziva iz tujine, zanimivo je, kako so sprejeli slovenske komade, čeprav jih ne razumejo," pravijo Bassless, ki se zavedajo majhnosti slovenskega trga, ki se hitro zasiti, kot pravijo, pa se ravno zato tako trudijo ostati sveži in inovativni.

"Včasih se kdo sramuje slovenščine, da ni dovolj spevna in je z njo težko delati, a veliko glasbenikov, katerih priredbe delamo, je dokazalo, da to ni res. Zato se je ne izogibamo niti mi," še sklene Kristjan.

Ne spreglejte