Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
10. 3. 2014,
13.06

Osveženo pred

5 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Stephen Colbert Leslie Mann Stanley Tucci ocena filma ocenili smo

Ponedeljek, 10. 3. 2014, 13.06

5 let, 7 mesecev

OCENA FILMA: Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Tehnično ne najbolj dovršen, a še vedno impresiven DreamWorksov celovečerni risani film, ki je zaradi prikupnih domislic in enkratno razvitih likov spodobna zabava za vso družino.

Pes je človekov najboljši prijatelj, mar ne? Zvest, poslušen, ne ugovarja in nudi brezpogojno ljubezen. Pa je mogoče tudi obratno? Lahko najbolj inteligentnega psa na svetu, genialnega znanstvenika in izumitelja, Nobelovega nagrajenca, dvakratnega olimpijskega prvaka, neprekosljivega kuharja in z marsikaterimi drugimi superlativi olepšanega štirinožnega kosmatinca eno človeško bitje, v tem primeru posvojeni rdečelasi deček z ogromnimi očali, nauči tisto najpomembnejše: ljubezni? Lahko!

Temu več kot uspešno zatrjuje zadnji izdelek studia DreamWorks Animation, Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana, barvita in akcije polna računalniško ustvarjena animirana avantura, ki jo je režiral Rob Minkoff, mož, pod budnim očesom katerega je nastala tudi ena največjih Disneyjevih uspešnic iz devetdesetih let 20. stoletja, Levji kralj. No, ena največjih Disneyjevih uspešnic sploh.

Če lahko človek posvoji psa, zakaj torej pes ne bi mogel posvojiti človeka? Rečeno storjeno. Gospoda Peabodyja je vse življenje zaznamovala zevajoča praznina v obliki osamljenosti. Zato se odloči, da pod streho svojega doma, luksuznega penthousa na vrhu newyorške stolpnice, vzame malega otročaja, ki ga neke deževne noči med sprehodom zapuščenega odkrije v temačni ulici. Dete, Sherman po imenu, odraste v navihanega, zelo pametnega in zelo radovednega dečka.

Peabody in Sherman s Peabodyjevim največjim izumom, časovnim strojem NAZAI, skupaj potujeta v preteklost in na ta način v pristnem stiku z najpomembnejšimi zgodovinskimi osebnostmi spoznavata potek zgodovine, takšnega, kot je resnično bil (ustvarjalcem zaradi nabrite in zabavne zgodbe seveda oprostimo preveliko artistično in zgodovinsko oporečno svobodo).

Najsi bo to pravi vzrok za francosko revolucijo v Parizu – kraljica Maria Antonieta, obsedena s slaščicami, je domnevno zaradi obsesije s slastnimi tortami svojim podanikom odrekla kruha in jih pahnila v revščino –, skrivnost nasmeha Mone Lize v Firencah – mojster Leonardo da Vinci dekleta ni in ni mogel pripraviti do smejanja. Šele Peabodyjeva nerodnost jo je nasmejala do solz -, ali pa skrivnostna vsebina votlega lesenega konja pred Trojo – zaradi zanemarjanja higiene smrdeča kopica čudaških vojščakov, ki jim sem ter tja manjka kakšen kolešček v glavi.

A ko Sherman s strojem NAZAI želi narediti vtis na deklico Penny – sprva ne najbolj prijazno in prikupno človeško bitjece, ki pa skozi zgodbo postane Shermanova zaupna prijateljica in simpatija –, otroka skupaj z nepremišljenim ravnanjem povzročita katastrofalno zmedo v časovnem kontinuumu in skoraj spremenita tok zgodovine. Seveda se po zaslugi Shermanove iznajdljivosti in predvidljivih jokajočih izlivov čustev vse postavi na svoje mesto in srečen konec je neizogiben.

Kar odlikuje risanko Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana, je prvovrstna, a ne popolnoma realistična (komu mar?) animacija ter iskriva in natančno premišljena zgodba – na eni strani znanstvenofantastična pustolovska epopeja potovanja skozi čas in navduševanje nad obdobjem, ki ga ni več, na drugi portretiranje toplega in pristnega razmerja med očetom in sinom, psom in dečkom, polno vzponov in padcev.

Čeprav je uro in pol dolg animirani izdelek prepoln različnih tematik, ki zadevajo vsakdan v življenju posameznika, režiserju in preostali ekipi ustvarjalcev uspe skoraj nemogoče. Vsaki od obravnavanih, velikokrat težavnih tem – od posvojitve do nadlegovanja sovrstnikov v šoli, od prvega, tudi napačnega vtisa do socialne hierarhije, od rasizma do kulturnih predsodkov in različnih tipov ljubezni – namreč namenijo ravno dovolj časa, da njihov nauk in namembnost ne zbledita med kopico zabavnih, če ne včasih nekoliko neokusnih šal. Sploh tiste, ki se vrtijo okoli zadnjične odprtine, so ustvarjalcem predstavljale neizčrpen vir humornih dovtipov in zabave.

Za energično, bombastično in entuziastično glasbeno podlago je poskrbel skladatelj Danny Elfman, ki je spisal eno svojih najbolj zabavnih del za potrebe kateregakoli filma v svoji dolgoletni glasbeni karieri. Neprepoznaven in nepričakovan, a več kot dobrodošel odmik od temačno gotskih stvaritev za potrebe filmov Tima Burtona, njegovega najtesnejšega sodelavca v svetu sedme umetnosti.

Studio DreamWorks Animation bo junija letos postregel s še eno risanko, nadaljevanjem mojstrsko izvedbene pustolovščine o Vikingih in zmajih, Kako izuriti svojega zmaja 2. Vizualno bo film zagotovo velika poslastica. Do takrat pa se prepustite čarobnosti in eksploziji barv v razburljivem življenju enega ljubečega psa in enega zvedavega poba.

Ne spreglejte