SiolNET. Trendi Film in TV
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

OCENA FILMA: Ostrostrelec

3

termometer

Petdeset odtenkov ameriškega patriotizma in republikanske propagande. Dejstvo, da je Ostrostrelec nominiran za šest oskarjev, nam pove več o Akademiji kot pa o Eastwoodovem najnovejšem filmu.

Kaj dodati o filmu Ostrostrelec (American Sniper), česar ni v svoji kolumni Tudi otroke in ženske streljajo, mar ne? zapisal že Samo Rugelj? Pisanja tega besedila sem se lotil, ker sem želel bralce in morebitne gledalce z njim še enkrat opozoriti na to celovečerno, z ameriškim patriotizmom prežeto in z otroško krvjo prepojeno vojno grozodejstvo.

Nobenega dvoma ni, da je Clint Eastwood sposoben filmar, kar dela vso izkušnjo samo še bolj mučno. Zadnji film, ki me je s svojim nekritičnim in enostranskim prikazom vojne morije tako odbil, je bila Milićeva Številka 55. Oba ustvarjalca sta medvojno dogajanje iztrgala iz družbenopolitičnega konteksta, toda če je Milić s svojim filmom rekonstruiral samo en krvav dogodek, je šel Eastwood z Ostrostrelcem še korak dlje in rekonstruiral celotno ameriško invazijo na Irak ter jo prilagodil svojim republikanskim nazorom.

Eastwoodova krvava afirmacija Busheve vojne proti terorizmu

4-letnemu Eastwoodu več kot očitno peša zgodovinski spomin, glede na to, da ameriško vojaško avanturo v Iraku še vedno opravičuje s terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra 2001. Če ne bi vedel bolje, bi mislil, da je film režiral George Bush mlajši. Na nek način ga tudi je, s tem ko je s svojo administracijo režiral iraško vojno, le da se mu je projekt strašansko izjalovil.

Eastwood z Ostrostrelcem poskuša oprati lik in delo nekdanjega ameriškega predsednika, pri tem pa s selektivnim prikazom zgodovinskih dejstev nehote onečasti spomin na fante in dekleta (teh v Eastwoodovemu mačističnemu filmu ne vidimo), ki so v Iraku umirali in ubijali. Tudi civiliste, posredno in neposredno.

Če nič drugega, plemeniti osvoboditelji Iraka vsaj niso vrtali s svedri v stegna osnovnošolskih dečkov, kot to v Eastwoodovem filmu počnejo iraški klavci. V opravičevanju republikanske zunanje politike so dovoljena vsa sredstva, tudi tista najbolj podla in manipulativna. Je še kaj bolj manipulativnega, kot da poskušaš gledalce pridobiti na svojo stran tako, da nazorno prikažeš izživljanje nad otroki?

Republikanske basni

Zgrešeno ameriško politiko preventivne vojne proti terorizmu, katere zapoznele posledice vedno bolj občutimo tudi v Evropi, pooseblja Chris Kyle (okrepljeni in precenjeni Bradley Cooper) – pripadnik elitnega voda Tjulnjev in najsmrtonosnejši ostrostrelec v zgodovini ZDA, ki je s svojo puško uradno pokosil 160, neuradno pa kar 255 iraških "divjakov" –, republikansko miselnost , ki se je v tej nedokončani vojni udejanjila, pa najbolje povzame Chrisov oče.

Ata svojega mladega sina poduči, da so na svetu tri vrste ljudi: nebogljene ovce, zlobni volkovi in psi ovčarji. V katero skupino potemtakem spadajo ameriški vojaki, ki so sodelovali v pokolu civilistov v Hadithi ali pri izživljanju nad zaporniki v zloglasnem Abu Ghraibu, nam Eastwood in Kylov očka ne pojasnita. Morda gre pa za zajčke, ki so se predolgo časa družili z volkovi in se priučili njihovih navad?

Ko hollywoodskega alfa samca premaga ženska Alfa ovčar Kyle se med svojimi štirimi misijami, ki jih je odslužil v Iraku, vrača k svoji pohotni ženi Tayi (otožna Sienna Miller), s katero sta zaplodila še dve ameriški ovčici. Primerjave z neprimerno kompleksnejšo in veliko bolj napeto Bombno misijo, v kateri se je nek drug, sicer izmišljen, junak vojne v Iraku prav tako spopadal s posttravmatskim sindromom, se ponujajo same od sebe, pa čeprav si Ostrostrelec ne zasluži, da bi se omenjal v isti sapi s filmom Kathryn Bigelow.

A vendarle, samo za primerjavo: Eastwood in scenarist Ostrostrelca Jason Hall nam na dolgo in široko razlagata, da se Kyle ne more vrniti v normalno življenje ("Tudi kadar si tu, nisi tu."). Prizor iz Bombne misije, v katerem glavni protagonist filma strmi v neskončne police s kosmiči, nam pove več kot tisoč njunih besed.

Res pa je, da med obema filmoma obstaja pomembna razlika: če nam je Bombna misija pokazala, da je vojna droga, nas Eastwood s svojim najnovejšim celovečercem poskuša prepričati, da je vojna zdravilo z neželenimi stranskimi, vendar opravičljivimi, učinki.

Ko smo že pri Bigelovi in vojni proti terorizmu, ne moremo mimo njenega zadnjega filma 00:30 – Tajna operacija. Kritiki, ki so režiserko obtoževali, da je njen triler o lovu na Osamo bin Ladna cenena ameriška propaganda, si morajo ogledati Ostrostrelca. Eastwood nam je namreč postregel z definicijo tega pojma.

Film za ameriške patriotske ovce

Dejstvo, da je Ostrostrelec nominiran za šest oskarjev (med drugim tudi za najboljši film leta, najboljšega glavnega igralca in najboljši scenarij), nam pove več o Akademiji kot pa o Eastwoodovem filmu, podatek, da je ta patriotski zmazek v ameriških kinematografih zaslužil več kot vsi drugi letošnji nominiranci skupaj, pa nam razkrije veliko o tamkajšnjemu občinstvu.

Če vašo verando morda krasi ameriška zastava ali če uživate ob prizorih mučenja otrok, se le postavite pred Ostrostrelčev objektiv, v nasprotnem primeru pa se temu obsojanja vrednemu filmu raje na široko izognite.

Napovednik filma Ostrostrelec:

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin