Sreda, 11. 12. 2013, 13.57
6 let, 7 mesecev
OCENA FILMA: Ledeno kraljestvo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Animacijski studio Walta Disneyja je z Ledenim kraljestvom (Frozen), 53. animiranim celovečercem, dokazal, da je še vedno trdno zasidran na Olimpu risarskih mojstrov.
Pa je Ledeno kraljestvo res tako dobro, kot ga v zvezde kujejo kritiki, ali gre le preprosto za prenapihnjene kaprice filmskih vsepomembnežev?
Menim, da je. Še več, gre za prvovrstno mojstrovino, ki je z razkošjem impresivne animacije (česa podobnega - govora je o neverjetnih podrobnostih snežink, snega in ledu - v risanem filmu še ni bilo) in bogatega pripovedovalskega sloga, podkrepljenega z nauki o pomembnosti prijateljstva, družine in predvsem ljubezni, postavil nov mejnik (če mejniki v računalniško animiranih dolgometražnih filmih sploh še obstajajo?!) svojemu družinsko-rivalskemu podjetju Pixarju in drugim studiem, ki si vsako leto postrežejo z bolj ali manj velikimi kosi animacijske pogače.
Film navdih črpa iz Snežne kraljice, pravljice danskega pisca Hansa Christiana Andersena, a se od same pravljice ne bi mogel bolj razlikovati. Ana (Kristen Bell/Tanja Ravljen) in Elza (Idina Menzel/Alenka Kozolc Gregurić) sta princesi v kraljestvu Arendel. Elza je starejša in rojena s posebnimi močmi ustvarjati led in sneg. Med nedolžno otroško igro Elza nekega dne nehote rani svojo sestro, zato kralj in kraljica deklici ločita. Ločeni ostaneta vse do Elzinega kronanja. Ana močno pogreša svojo sestro in pravzaprav ne ve, zakaj nista več skupaj.
Ko Ana na dan kronanja spozna privlačnega princa Hansa (Santino Fontana/Klemen Slakonja), se želi na vrat na nos z njim poročiti. Elza poroki nasprotuje in v svojem srdu sprosti moč, ki jo je tako dolgo skrivala pred vsemi. Moč je tako silovita, da kraljestvo pahne v večno zimo. Elza zbeži, Ana pa se odloči, da sestro s pomočjo trgovca Krištofa (Jonathan Groff/Jan Bučar), njegovega jelena Svena in prikupnega snežaka Olafa (Josh Gad/Jernej Kuntner) vrne nazaj in na nek način prekine urok večne zime in reši kraljestvo pred pogubo.
Ledeno kraljestvo je izpolnitev obljube iz zgodnjih časov studia, ko so risarji prislonili svoja pisala na papir in ustvarjali čarovnijo. Sneguljčica, princesa Aurora, Ariela, Mulan in Lepotica, to so liki, ki so obstali in so še danes ljubljeni, a nobeden od njih nima tega, kar imata junakinji Ledenega kraljestva: samozadostnost, trdno voljo in svobodomiselnost, da dosežeta vse, kar si želita. Sami krojita svojo usodo, brez pomoči staršev ali šarmantnega princa. Za Ano in Elzo je "in živeli sta srečno do konca svojih dni" nekaj, za kar je treba garati, in ne nekaj, kar ti je podarjeno. V sebi nosita magijo, ki bo zagotovo navdihnila novo generacijo deklic in žensk po vsem svetu.
Ne samo da je studio ponovno odkril zmagovalno formulo, ki jo je konsistentno prikazoval v filmih iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, od Male morske deklice in Lepotice in zveri (za marsikoga še danes studiev najboljši izdelek) prek Aladina in Levjega kralja do Notredamskega zvonarja in Pocahontas, ampak je z Ledenim kraljestvom v velikem slogu ponovno obudil animirani muzikal (Zlatolaska iz leta 2010 je bil zadnji tak precej uspešen poskus), formo, ki je ljuba mnogim, a jo je precej težko predstaviti na način, ki bi ustrezal in zadovoljil željam kritikov in občinstva.
Skladbe, ki sta jih spisala Kristen Anderson-Lopez in Robert Lopez (v slovenščino jih je prepesnila Tanja Ravljen), so nič manj kot veličastne. Disneyjev film že dolgo (če sem bolj natančen, vse od Lepotice in zveri leta 1991) ni imel tako efektivnih skladb, ki bi istočasno pripovedovale zgodbo, obenem pa v sebi nosile tolikšno strast, lepoto in nedolžnost. Za slišano gre hvala predvsem Ravljenovi in Nuški Drašček Rojko (ki je glas Elzi posodila pri odpetih skladbah). Močan in čist vokal, ki ga premora Draščkova, je še posebej prišel do izraza v, osebno menim najboljši skladbi v filmu, Zaživim (Let it Go).
Ne dvomim, da bo omenjena skladba za večno živela v srcih otrok, podobno kot Bodi naš gost (Be Our Guest) iz Lepotice in zveri ali pa Del tvojega sveta (Part of Your World) iz Male morske deklice. Skladbo Prvič v življenju (For the First Time in Forever), duet Ravljenove in Draščkove, odlikuje skorajda melanholično hotenje in posebna lepota.
Glasba postane tudi precej igriva, še posebej v skladbi Poletje (In Summer), ko snežak Olaf, Elzina magična stvaritev, prepeva o tem, kako lepo bi bilo živeti v poletnem času (ne vedoč, kaj vročina naredi snegu in ledu). Ali pa ko Krištof in Sven v Uspavanki (Reindeers Are Better Than People) prepevata o tem, kdo je boljši, ali ljudje ali jeleni.
Naj se dotaknem še sinhronizacije, zagotovo dejavnika, ki marsikoga odvrne od ogleda kateregakoli Disneyjevega filma v slovenskih kinematografih. Tudi sam sem eden tistih, ki negoduje nad odločitvami slovenskih distributerjev, da ponudijo samo sinhronizirano različico. A tokratnega dvomljivca v meni so v trenutku razblinili že takti uvodnega prizora v filmu, ki je pravzaprav skladba Ledeno srce (Frozen Heart), in prve vrstice, ki jih izustijo risani liki. Kot že prej omenjeno, pa je največja moč sinhronizacije, sicer skozi ves film izvedene na res profesionalni ravni, v odpetih skladbah.
Če je Ledeno kraljestvo začetek nečesa novega pri Disneyju, potem se lahko upravičeno veselimo prihodnjih projektov. A za zdaj naj čarobnost Ledenega kraljestva poteši otroško radovednost in radovednost otroka, ki se skriva v vsakomur od nas.
