Petek, 15. 12. 2023, 22.12
4 mesece, 1 teden
Ocena filma Wonka
Eden najbolj pozitivnih filmov vseh časov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,70
Timothée Chalamet kot Wonka dokaže, da je pravi filmski zvezdnik.
Wonka je komični muzikal o izdelovalcu čokolade Willyju Wonki, ekscentričnem junaku knjige ter filmov Čarli in tovarna čokolade. A nov film je predzgodba, tako da je čudaškost naslovnega junaka še znosna, obenem pa je izdatno priljuden in prijazen, saj ga svet še ni razočaral. In ga v tem filmu tudi ne.
Na začetku spoznamo Wonko skozi glasbeno točko, ko ravno prispe v mesto, ki je znano po dobri hrani, in kjer se namerava uveljaviti kot proizvajalec čokolade. A že takoj pade v past pohlepnih Zdrgarjeve in Beliča, nato mu na prste stopi še čokokartel. Vse to mlademu Wonki, ki ga upodobi izjemen Timothée Chalamet, ne vzame niti ščepca zanosa, ko ob pomoči mlade Nuške in drugih članov pisane druščine zganja vragolije ter navdušuje prebivalce mesta s svojo mojstrsko čokolado.
Oglejte si napovednik:
Iz časov pred politično korektnostjo
Wonka je že tretji film po priljubljeni knjigi Roalda Dahla, potem ko je v sedemdesetih navdušil – in šokiral – Willy Wonka in tovarna čokolade z Genom Wilderjem v glavni vlogi ter nato že pred skoraj dvajsetimi leti še Čarli in tovarna čokolade z Johnnyjem Deppom v vlogi izumiteljskega slaščičarja. V teh dveh filmih in knjigi spoznamo Wonko kot izoliranega čudaka, ki se je po kraji receptov za čokolado zaprl v tovarno in šele mnoga leta kasneje vanjo povabil skupino otrok s spremljevalci. Skozi zgodbo posamezni otroci – tisti razvajeni, objestni in požrešni – en za drugim končajo v pasteh ter drugih nevarnostih tovarne, ki jih dodobra preobrazijo, tudi fizično, da jim poda lekcijo.
V (dobesedno) manjši vlogi se pojavi tudi Hugh Grant, ki povsem navduši z dvema pesmima.
Dahl je ustvarjal v času, ko termin politična korektnost še ni obstajal in posledično so njegova dela občasno žaljiva do določenih skupin, denimo ljudi s prekomerno težo. Po drugi strani so v njih čudaškosti, ki prodirajo skozi ustaljene meje dobrega okusa ter zgodbam dodajo živost, živahnost in samosvojost, zaradi izrazite odsotnosti didaktičnosti so priljubljena že pri generacijah otrok. Prejšnja filma sta odlično povzela to kombinacijo bizarnega in odklonskega ter v svoji drugačnosti ohranila zabavno plat. Wonka je ubral drugačno pot.
Iz čudaškosti v ekscentričnost
Wonko je režiral Paul King, ki se je kalil na britanski televiziji in nato dosegel mednarodni uspeh s filmoma o Medvedku Paddingtonu. Drugi film je po izračunih agregatorja filmskih kritik Rotten Tomatoes celo eden najbolje ocenjenih filmov vseh časov. King prenese šarm, čar in dobro voljo iz Paddingtona na Wonko ter pri tem njegovo čudaškost omili na ekscentričnost. Svet, v katerega je zgodba postavljena, je še zmeraj precej fantastičen in poln bizarnih nevarnosti, kot so čokoholični menihi, vendar je Wonka neverjetno pozitiven tako v svoji viziji kot tudi v zaupanju v človeštvo.
Plesne in glasbene točke filma so med najbolj čarobnimi.
To je pri predzgodbi seveda pričakovano, saj se celoten film odvrti davno pred točko preloma, zaradi katere se je Wonka zaprl v tovarno. In čeprav smo tudi v novem filmu priča transformacijam nekaterih ljudi po zaužitju sladkarij, te niso namerne in se Wonka nad njimi niti malo ne naslaja. Od začetka do konca je namreč kepa pozitivne energije, ki je nič ne ustavi, ko prepeva in pleše od ene ekstravagantne točke v drugo.
Zvezda je rojena
Čeprav bi bilo preprosto bentiti o tem, kako Wonka ne sledi Dahlovi čarobni formuli, je treba priznati, da King in njegova zasedba ustvarita lastno magijo. Film namreč kar razganja od pozitivnosti, odlične glasbe, prikupnih likov in neverjetne karizme, s katero Timothée Chalamet ustvarja prezenco na platnu skozi vsako pesem, plesno točko in interakcijo z drugimi liki. Mlad Kanadčan je zaslovel z romantično dramo Pokliči me po svojem imenu in se uveljavil s stranskimi vlogami v filmih Ladybird, Čas deklištva in Don’t Look Up. Odkar je prepričal v glavni vlogi ZF spektakla Dune: Peščeni planet (ki se marca vrača z drugim delom) je pravi filmski zvezdnik, a Wonka bo nedvomno iz njega ustvaril še večjega, saj gre za film, ki jasno nagovarja celoten demografski spekter, Chalamet pa ga nosi na ramenih od prve do zadnje minute.
Mlada Calah Lane v vlogi Nuške povsem suvereno ob boku Chalameta.
Sredi vsesplošne poplave slabih novic in temačnih jesensko-zimskih dni je tak napad pozitivnosti, barvitosti in vsesplošne dobrohotnosti odlično zdravilo za počutje. Čeprav Wonka ne črpa iz Dahlovega prestopništva, zato predstavlja toliko večji poklon klasičnim muzikalom, tistim s Fredom Astairom in Ginger Rogers, tistim veličastnim točkam in krasnim pesmim, ki povzamejo čustva vseh junakov ter jih nadgradijo v pravo doživetje.
Ali je Wonka vreden ogleda?
Da. Wonka je eden najbolj nemoteče pozitivnih filmov, kar jih je bilo posnetih in lahko spravi v dobro voljo še najbolj zakrknjenega ljudomrzneža, zato je naravnost idealen za prazničen čas. Zasedba je čudovita, humor na mestu, kostumi in scene pa tako živahni, da kar skočijo iz platna (in to v 2D). Seveda ogleda ni mogoče priporočiti tistim, ki ne prenesejo muzikalov, a so si sami krivi, ker ne vedo, kaj zamujajo.
Dežniki, cilinder, sprehajalna palica … Vsi elementi dobrih starih muzikalov.
WonkaRežija: Paul King.
Igrajo: Timothée Chalamet, Olivia Colman, Hugh Grant, Keegan-Michael Key, Sally Hawkins, Rowan Atkinson, Calah Lane.
Žanr: Muzikal, komedija.
Dolžina: 117 minut.
Preberite še:
