Torek, 22. 6. 2010, 11.20
6 let, 9 mesecev
Vrtnice – kraljice med cvetlicami
Vrtnice ponujajo razkošje barv, vonjev in oblik, zato so zelo priljubljene. Izbiramo lahko med pokrovnimi, grmastimi, plezalkami in drugimi, vse pa zažarijo v vsej svoji lepoti prav v tem času.
Raznolikost vrtnic je tolikšna, da jih lahko postavimo v sleherni kotiček našega vrta. Naj bo ta še tako majhen in imamo na voljo zgolj atrij ali teraso, vedno se bo našel prostor tudi za vrtnico. Kljub izjemni prilagodljivosti pa jim, predvsem sajene v posode, rastišče pred tem ustrezno pripravimo. Nekaj centimetrov peščene drenaže na dnu bo dovolj, da voda ne bo zastajala v območju korenin. Lahko pa jih speljemo na lepo ogrodje, kar bo še posebej poudarilo lepoto njihovega cvetja. Zaradi bodečega trnja pa so vrtnice nekoliko manj primerne, če so pri hiši majhni otroci. Njihova zvedavost ne pozna meja, ostri trni pa lahko povzročijo resne poškodbe. Če se kljub temu odločimo zanje, jim skrbno izberimo mesto za sajenje.
Mnogokrat vrtnico zaznamo najprej po vonju, šele nato ugledamo tudi njihove cvetove. Nekatere plezalke dišijo tako močno, da odišavijo ves vrt, zato jim namenimo mesta ob vhodu, na terasi in drugje, kjer se radi zadržujemo. Njihov vonj spominja na nageljnove žbice, limono, med in druge, najplemenitejši pa je značilen vonj po vrtnicah.
Pravo razkošje so tudi barve cvetov, ki se prelivajo od nežno pastelnih do intenzivno rdečih in rumenih, pa tudi večbarvnih. Tudi oblike cvetov so pestre od enostavnih posamičnih šipkov do elegantno zvitih cvetov pri novejših sortah. Nekatere oblikujejo tudi zanimive plodove, ki z barvami krasijo vrt še dolgo po cvetenju.
Vrtnice porabijo veliko hranilnih snovi, gnojila, primerna zanje, pa morajo vsebovati tako makro (dušik, fosfor, kalij) kot mikroelemente (magnezij, železo, bor...). Osnovno gnojenje opravimo novembra ali zgodaj spomladi, v poletni vročini pa jih bomo osvežili z rednim listnim gnojenjem. Odcvetele cvetove redno odstranjujemo, da se tok energije namesto za tvorbo semenja usmeri v nastanek novih cvetov. Tako bodo cvetele skoraj nepretrgoma od spomladi do jeseni.
Najpomembnejša bolezen vrtnic je črna listna pegavost, ki povzroča odpadanje listja, poleg nje pa sta pogosti še pepelasta in siva plesen. Redne obiskovalke vrtnic so listne uši, nadležne pa lahko postanejo tudi pršice, gosenice in drugi škodljivi organizmi. Ob pojavu bolezni in škodljivcev čim prej odstranimo okužene dele rastline, po potrebi pa ukrepamo z ustreznimi varovalnimi sredstvi.
Grede z vrtnicami lahko popestrimo tudi s kombiniranjem z drugimi rastlinami. Primerne kombinacije so z mačjo meto, kačjo brado, sadrenko, plahtico in drugimi. Ugodne združbe pa ustvarimo s tagetesi, sivko in drobnjakom, ki bodo vrtnice varovale pred listnimi ušmi in drugimi škodljivci.