Ne dajte odpovedi, preden ne preberete tega! Ključna pravila, ki vas ščitijo.

Kako pravilno podati odpoved, če ste zaposleni?

Osnovno pravilo, ki si ga morate zapomniti: ustni dogovori ob odpovedi nimajo pravne moči. Če želite prekiniti sodelovanje s podjetjem, mora biti vaša odpoved obvezno pisna.

Vsebovati mora vaše osebne podatke, podatke podjetja, jasno izraženo namero o odpovedi (priporočljivo je sklicevanje na 81. člen ZDR-1) ter datum. Izjemno pomembna je tudi vročitev. Dokument predajte kadrovski službi ali delodajalcu osebno (zahtevajte podpis o prejemu) ali pa ga pošljite po pošti kot priporočeno pošiljko s povratnico. Vaš odpovedni rok začne teči šele z dnem uradne vročitve.

Redna ali izredna odpoved: V čem je glavna razlika?

Slovenska delovna zakonodaja definira dva glavna načina odpovedi, ki se razlikujeta po postopku in posledicah:

• Redna odpoved: To je standardni in najpogostejši postopek. Če odpoved podate vi, razloga zanjo niste dolžni pojasnjevati. Če pa pogodbo prekinja delodajalec, mora navesti zakonit razlog (na primer poslovni razlog, nesposobnost ali krivdni razlog). Pri redni odpovedi se upošteva odpovedni rok, v katerem morate delo opravljati normalno naprej.
• Izredna odpoved: Gre za skrajni ukrep, ki se uporabi le pri hudih kršitvah. Kot delavec lahko izredno odpoved podate na primer takrat, ko vam podjetje več kot dva meseca ne izplača plače. V tem primeru odpovednega roka ni. Pripada vam odpravnina in nadomestilo za brezposelnost. Postopek je precej strog in nujno zahteva predhodno pisno opozorilo delodajalcu ter prijavo na delovni inšpektorat.

Komu pripada odpravnina in kako se izračuna?

Odpravnina je finančno nadomestilo, ki pa žal ne pripada vsem zaposlenim. Do nje niste upravičeni, če ste odpoved dali sami ali če ste v podjetju zaposleni manj kot eno leto. Pravico do odpravnine imate zgolj v primeru, če vas podjetje odpusti iz poslovnih razlogov ali zaradi razloga nesposobnosti.

Osnova za izračun zneska je vaša povprečna mesečna bruto plača v zadnjih treh mesecih pred vročitvijo odpovedi. Višina je nato odvisna od tega, kako dolgo ste delali pri tem delodajalcu:

Foto: Pravnik na dlani

Kaj morate vedeti o odpovednem roku?

Takoj ko je odpoved pravilno vročena, začne teči odpovedni rok. Zakon določa minimalne roke, ki se daljšajo z leti vaše zaposlitve.

• Zaposlitev do 1 leta: 15 dni.
• Zaposlitev od 1 do 2 let: 30 dni.
• Zaposlitev nad 2 leti: 30 dni + 2 dni za vsako dodatno leto (vendar skupaj največ 80 dni).
• Pogodba za določen čas: odpovedni rok vedno znaša 15 dni.

V času odpovednega roka prejemate plačo kot običajno. Pogosto se poraja vprašanje glede koriščenja preostalega letnega dopusta. Tega lahko porabite, če se tako dogovorite z delodajalcem, vendar morate vedeti, da se zaradi dopusta odpovedni rok ne bo podaljšal.

Ali ste zaščiteni pred odpovedjo v času bolniške odsotnosti?

To je eno izmed najpogostejših vprašanj. Bolezen sama po sebi nikoli ne sme biti razlog za odpoved. Vendar pa vam lahko delodajalec odpove pogodbo tudi med bolniško odsotnostjo, če za to obstaja drug zakonsko utemeljen razlog (na primer reorganizacija).

Kljub temu vas ZDR-1 varuje. V takšnem primeru se vaše delovno razmerje ne bo končalo ob rednem izteku odpovednega roka, temveč šele na dan, ko se z bolniške vrnete na delo (vendar najkasneje v roku šestih mesecev).

Nasvet za tiste, ki iščete novo zaposlitev: Če ste zaposlitev izgubili brez lastne krivde, ne odlašajte. Najkasneje v 30 dneh od prekinitve delovnega razmerja se prijavite na Zavodu RS za zaposlovanje, da si zagotovite pravico do prejemanja denarnega nadomestila.

Preden podate ali podpišete odpoved, se prepričajte, da razumete vse posledice – posvet s strokovnjakom vam lahko prihrani veliko denarja, časa in skrbi. Pokličite Pravnik na dlani ali si rezervirajte termin na spletni strani.

Naročnik oglasne vsebine je Sedem d.o.o.