Rotacija poljščin za boljši pridelek

Gre za način pridelave, katere namen je z rotacijo saditve poljščin čim bolj zmanjšati škodljivce in bolezni v vrtu, zmanjšati uporabo kemikalij ter pomagati ohranjati zemljo zdravo in rodovitno. Načela kolobarjenja so v kmetijstvu že tisočletja znana praksa, ker se je ta izkazala za uspešno, pa jo uporabljamo še danes.

Navada vrtenja oziroma prerazporejanja posajenih vrtnin, da te niso nikoli več sezon posajene na istem mestu, se je izkazala za enega od najučinkovitejših načinov odstranjevanja škodljivcev in zajedavcev, saj ob novih nasadih prekinete njihov dozdajšnji ekosistem, s tem pa tudi skrajšate njihov življenjski cikel. S tem lahko preprečite tudi številne glivične bolezni, ki lahko ostanejo v zemlji še več let. Ob rednem kolobarjenju boste zmanjšali tudi zahtevo po kemijskem gnojenju.

Zakaj je kolobarjenje dobro za vaša tla?

Uravnava Ph zemlje in raven hranil, ki sta za vaše rastline izjemno pomembna. Boljši Ph in bogatejša zemlja omogočata rastlinam večji izkoristek in boljšo rast. Uporaba komposta, gnojil in apna v pravem času optimizira rodovitnost zemlje.

Za začetnike

Če ne veste, kako se lotiti rotacije, pomislite na zelenjavo kot na družino. V zaporednih letih oziroma sezonah ne želimo na istem mestu gojiti cvetače in kasneje kolerabe ali zelja. Izogibajte se tudi ponovni posaditvi čebule (bele, rdeče, mlade) in česna na istem mestu. Ravnajte se po tem, da vsako leto popolnoma preuredite celoten vrt. Nikoli naj ne bo zelenjava posajena dvakrat na isto mesto. Če se bojite, da bi pozabili razpored, vam predlagamo, da si ob setveni sezoni narišete načrt vrta in zapišete mesta, na katerih ste imeli določeno vrtnino zasajeno.

Foto: Thinkstock

Za poznavalce

Napredni vrtnarji naj se osredotočajo tudi na način hranjenja rastlin in pridobivanja hranilnih snovi iz zemlje. Na primer: cvetača, koleraba in zelje zahtevajo veliko dušika za dobro rast listov in so znani kot težka zelenjava. Najbolje uspevajo na mestu, kjer so bile lani posajene stročnice, ker te za seboj pustijo tla, bogata z dušikom za prihodnje nasade. Bolj ko se boste poglobili v samo mineralno sestavo svojih pridelkov, bolj boste razumeli, kje posaditi vrtnine v primerjavi s predhodno sezono.

Čemu se je treba izogibati

Izogibajte se saditvi koreninaste zelenjave na območjih, kjer ste prej močno gojili, saj lahko s tem kontaminirate vrtino.

Obstaja veliko načinov kolobarjenja, saj to vrtnarju dopušča lastno odločanje o tem, kje bo imel kaj posajeno. Kolobarjenje lahko izkoristite za ustvarjanje novih načinov pridelave hrane, vendar vam za boljši pridelek svetujemo, da se držite nekaj osnov, ki smo jih omenili zgoraj.