Vrt
Nedelja, 22. 3. 2026, 4.00
6 ur, 25 minut
Sadike: kdaj pikirati in kako
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Pikiranje oziroma presajanje v lončke se izvede, ko imajo sadike poleg kličnih listov razvita vsaj od enega do dva prava lista, kar se zgodi približno od dva do štiri tedne po vzniku.
Vrtnine, ki jih posejemo v lončke, je treba prej kot slej prepikirati oziroma razsaditi. S tem mlade rastlinice dobijo veliko več prostora in svetlobe ter razvijejo krepkejši koreninski sistem. A pozor, vse zelenjadnice niso primerne za pikiranje.
Pikiranje oziroma presajanje v lončke se izvede, ko imajo sadike poleg kličnih listov razvita vsaj od enega do dva prava lista, kar se zgodi približno od dva do štiri tedne po vzniku. Čas za pikiranje nastopi tudi, ko opazimo, da sadike rastejo preveč na gosto, se stiskajo ali preveč "vlečejo" v višino.
Plodovke (paprika in paradižnik) praviloma pikiramo od marca do začetka aprila, odvisno od časa setve.
Kako pravilno pikiramo?
Preden se lotimo pikiranja, si pripravimo lončke za sadike s premerom od šest do osem centimetrov in kakovostno zemljo (substrat) za setev. Posodo s sejanci pred pikiranjem dobro zalijemo, da se zemlja lažje loči.
Mlade rastlinice so občutljive, zato si pomagamo s koničasto palčko ali žličko in pazimo, da pri dviganju iz lončka ne poškodujemo korenine.
Sadiko držimo za klični list, ne pa za steblo, saj je to izjemno občutljivo! V novem lončku naredimo luknjo in sadiko posadimo globlje, kot je bila do zdaj, skoraj do kličnih listov. Zemljo okoli sadike nato previdno pritisnemo in sadike znova zalijemo s postano vodo, da se korenine sprimejo s prstjo, svetuje Vrt obilja.
Kako skrbimo za presajene rastlinice?
Sadike po presajanju postavimo na svetlo mesto, vendar jih prvih nekaj dni ne izpostavljamo neposredni sončni svetlobi. Najprimernejša temperatura po presajanju je nekoliko nižja od temperature, ki jo zagotavljamo za kaljenje.
Z globokim sajenjem (tudi paradižnika) spodbudimo razvoj močnejšega koreninskega sistema, saj pri pikiranju rastlin pogosto ranimo takrat še zelo nežno glavno korenino ali pa jo samo zaustavimo v razvoju, s čimer spodbudimo razrast stranskih. Prek teh rastlina sprejema večino hranil in vodo. Glavna korenina je predvsem namenjena opori rastline, da se ne prevrne.
Nekaterih rastlin NE pikiramo
Nekatere rastline pikiranja ne prenašajo oziroma ga ne potrebujejo. To so rastline z občutljivim ali dolgim koreninskim sistemom, ki slabo okrevajo po poškodbah, svetujejo v Klubu Gaia. Mednje sodijo zlasti bučevke (kumarice, bučke, buče, lubenice in melone), pa tudi grah, fižol, bob, koruza in večina korenaste zelenjave (korenček, peteršilj in pastinak), ki jih sejemo neposredno.
