Četrtek, 9. 4. 2026, 17.55
1 teden, 1 dan
Vojna v Iranu
Iran odprtje Hormuške ožine pogojuje s koncem ameriško-izraelske agresije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,27
Zagotovil je, da bo Iran poskrbel za varno plovbo skozi Hormuško ožino, a dodal, da bo ožina ponovno odprta šele, "ko bodo ZDA resnično odpravile to agresijo". Pri tem naj bi imel po navedbah BBC v mislih izraelske napade na Libanon.
Iran bo zagotovil varno plovbo skozi Hormuško ožino, a jo bo ponovno odprl šele, ko bodo ZDA dejansko končale agresijo, je danes za BBC povedal namestnik iranskega zunanjega ministra Saed Hatibzade. Ameriške sile bodo ostale nameščene v bližini Irana, dokler ne bo v celoti izpolnjen dejanski dogovor, je danes na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil predsednik ZDA Donald Trump. V nasprotnem primeru je islamski republiki zagrozil z najbolj uničujočimi napadi doslej. Letalski prevozniki s sedežem zunaj Bližnjega vzhoda kljub dogovoru ZDA in Irana o začasnem premirju še ne načrtujejo vnovične vzpostavitve letov na ključne destinacije v regiji. Francoski letalski velikan Air France je medtem podaljšal prekinitev letov v ta del sveta do 3. maja, nemški velikan Lufthansa je storitve prekinil do konca aprila.
21.19 Novi iranski vrhovni voditelj sporočil, da Iran noče vojne, a se ne bo odrekel svojim pravicam
21.04 Pakistan se pripravlja na pogajanja med Iranom in ZDA
20.40 Netanjahu po dogovoru o prekinitvi ognja znova pred sodišče
17.49 Pezeškian: Zaradi izraelskih napadov na Libanon pogajanja nesmiselna
16.21 Golob in Pirc Musar obsodila izraelske napade: "Dovolj je dovolj"
13.50 Evropa zavrača uvedbo pristojbin za prečkanje Hormuške ožine
13.18 V Iranu žalne slovesnosti za nekdanjim ajatolo Hamenejem
13.17 Iranski veleposlanik naj bi objavo o odhodu delegacije v Islamabad objavil prezgodaj
13.07 Netanjahu vztraja pri napadih na cilje Hezbolaha
13.04 Iran odprtje Hormuške ožine pogojuje s koncem ameriško-izraelske agresije
11.25 Ponovne množične vzpostavitve letov na Bližnji vzhod še ni na vidiku
11.23 Vrstijo se obsodbe izraelskih napadov na Libanon
9.43 Iranska delegacija na poti na pogovore v Islamabad
9.41 Hezbolah na izraelske napade odgovoril z raketami
9.07 Slovenija poziva k ustavitvi izraelskih napadov v Libanonu
9.05 Optimizem glede Irana splahnel, azijske borze navzdol
6.48 Trump: Ameriške sile do izpolnitve dogovora ostajajo v bližini Irana
21.19 Novi iranski vrhovni voditelj sporočil, da Iran noče vojne, a se ne bo odrekel svojim pravicam
Iran noče vojne z ZDA in Izraelom, a se ne bo odrekel svojim pravicam, je v pisni izjavi, ki so jo nocoj prebrali na iranski državni televiziji, sporočil novi iranski vrhovni voditelj ajatola Modžtaba Hamenej.
"Nismo iskali vojne in je ne želimo," je Modžtaba Hamenej poudaril v daljšem sporočilu, ki so ga prebrali na državni televiziji 40. dan po smrti njegovega očeta, ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit na prvi dan vojne.
"Vendar se pod nobenim pogojem ne bomo odpovedali svojim legitimnim pravicam in v tem smislu obravnavamo celotno fronto upora kot celoto," je nadaljeval. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je pri tem namignil na Libanon, kjer Izrael kljub premirju z Iranom nadaljuje napade na cilje proiranskega gibanja Hezbolah.
Zatrdil je tudi, je iransko ljudstvo zmagovalec v vojni. Obljubil je, da Iran napadalcev "ne bo pustil nekaznovanih" in da bo zahteval odškodnino za vso povzročeno škodo in žrtve.
Napovedal je tudi "novo fazo" upravljanja Hormuške ožine, skozi katero poteka približno petina vse svetovne trgovine z nafto. Podrobnosti ni pojasnil. Proiranske protestnike pa je pozval, naj gredo na ulice. Kot je dejal, bodo namreč njihovi glasovi na trgih vplivali na izid pogajanj z ZDA po sklenitvi dogovora o dvotedenski prekinitvi ognja.
V sporočilu, ki ga po iranskih državnih medijih povzemajo tuje tiskovne agencije, je Hamenej še pozval arabske sosede, naj "ohranijo pravilno stališče" in se distancirajo od zahodnih sil.
Hamenej se sicer še ni pojavil v javnosti, odkar je po smrti svojega očeta postal iranski vrhovni voditelj.
21.04 Pakistan se pripravlja na pogajanja med Iranom in ZDA
V Pakistanu se pospešeno pripravljajo na pogajanja med Iranom in ZDA, ki naj bi v prestolnici Islamabad po napovedih potekala v soboto. Iranska delegacija naj bi v državo prispela že nocoj, ameriški pogajalci na čelu s podpredsednikom JD Vanceom pa v petek.
Oblasti v Pakistanu so danes praktično zaprle več delov prestolnice Islamabad, medtem ko so se pripravljali na prihod iranske delegacije. Po neuradnih informacijah naj bi jo vodil predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf. Po poročanju več medijev v ZDA naj bi v njej sodeloval tudi zunanji minister Abas Aragči.
Delegacijo ZDA, ki naj bi v Pakistan prispela v petek, bo vodil podpredsednik JD Vance. V pogovorih bosta po napovedih sodelovala tudi posebni odposlanec Steve Witkoff in zet ameriškega predsednika Jared Kushner.
Pogajanja naj bi se začela v soboto, po navedbah agencije Reuters bodo potekala v luksuznem hotelu v središču Islamabada. Po celem mestu so že vzpostavili dodatne kontrolne točke, okrepili policijske patrulje ter razporedili dodatne varnostne sile.
Pakistanski posredniki na čelu s premierjem Šehbazom Šarifom si bodo po navedbah analitikov prizadevali, da bi dosegli dolgoročen dogovor med stranema.
Predsednik ZDA Donald Trump je danes za ameriško televizijo NBC dejal, da je "zelo optimističen" glede dogovora z Iranom. Dodal je, da se Iranci v zasebni komunikaciji "izražajo povsem drugače kot v javnosti in so precej bolj razumni". "Strinjajo se z vsem, s čimer se morajo strinjati. Če ne sklenejo sporazuma, bo to zelo boleče," je dodal.
Pakistanski premier Šarif je medtem na omrežju X sporočil, da se je danes pogovarjal z voditelji številnih držav, med njimi Nemčije, Francije, Katarja, Bahrajna in tudi Libanona, kjer so izraelski napadi doslej terjali več kot 300 življenj.
Prav Libanon je ena izmed ključnih točk, ki bi lahko ogrozile krhek dogovor o prekinitvi ognja. Iran je namreč v sredo zaradi izraelskih napadov ponovno ustavil plovbo skozi Hormuško ožino in zagrozil z umikom iz dogovora, če Izrael ne preneha napadati.
Trump je danes sicer povedal, da bo Izrael "zmanjšal obseg napadov" na Libanon, čeprav vztraja pri tem, da Libanon ni del trenutno sklenjenega dogovora o prekinitvi ognja. Premier Benjamin Netanjahu pa je sporočil, da je naročil vladi, naj začne neposredna pogajanja z Libanonom. K temu naj bi ga v telefonskem pogovoru v sredo spodbudil Trump, poročata NBC in CNN.
Pred pogajanji o sklenitvi dolgoročnega dogovora v Islamabadu sicer ostaja še več točk, pri katerih se stališča Iran in ZDA razhajajo, navaja CNN.
Za svet je napomembnejša točka odprtje Hormuške ožine, ki je ključna za globalni trg z energenti, določena nestrinjanja pa ostajajo tudi glede pravice Irana do bogatenja urana, umika ameriških sil iz regije, zaustavitve napadov na iranske zaveznike v regiji, kot je libanonski Hezbolah, omejitve iranskih kapacitet za proizvodnjo orožja, umika vseh sankcij proti Iranu in plačila reparacij za škodo, ki je bila državi povzročena med vojno.
20.40 Netanjahu po dogovoru o prekinitvi ognja znova pred sodišče
Izrael je po dogovoru o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom v sredo zvečer odpravil izredne razmere, ki so jih uvedli zaradi vojne. Če bo prekinitev ognja vzdržala, se bo tako nadaljevalo tudi sojenje izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju zaradi korupcije, so danes potrdili na izraelskem sodišču.
Izrael je konec februarja skupaj z ZDA sprožil napade na Iran, zaradi vojne pa so tamkajšnje oblasti uvedle izredne razmere, kar je pomenilo zaprtje šol, prekinitev številnih delovnih procesov in postopkov, vključno z obravnavami na sodiščih, poročajo izraelski mediji in agencija Reuters.
Washington in Teheran sta nato v noči na sredo dosegla dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja, v Izraelu pa so odpravili izredne razmere in z njimi povezane omejitve, potem ko do srede zvečer ni bilo nobenih opozoril o iranskih napadih.
To pomeni, da se lahko nadaljuje tudi sojenje premierju Netanjahuju. "S preklicem izrednega stanja in ponovnim zagonom sodnega sistema se bodo obravnave nadaljevale kot običajno," je sporočilo izraelsko sodišče. Obravnava naj bi potekala v nedeljo.
Proti Netanjahuju že več let tečejo trije ločeni postopki zaradi suma korupcije, podkupovanja, goljufije in zlorabe položaja. Skupaj z ženo Saro naj bi od več milijarderjev v zameno za politične usluge prejela več kot 260.000 dolarjev luksuznega blaga, kot je nakit, cigare in šampanjec. S sklepanjem dogovorov naj bi si zagotovil tudi pozitivno poročanje o sebi v izraelskih medijih.
Premier je že večkrat zanikal kakršno koli kršitev in zahteval preložitve sojenj, njegovi podporniki pa so postopke označili kot politično motivirane.
Netanjahu je od začetka trenutnega mandata na čelu vlade, ki traja od leta 2022, predlagal daljnosežne sodne reforme, s katerimi je skušal oslabiti sodstvo. Predlog je sprožil ostro nasprotovanje dela izraelske javnosti. Obsežni protesti so sicer leta 2023 potihnili po začetku ofenzive v Gazi, vendar so obtožbe kljub temu omajale Netanjahujev ugled, v primeru obsodbe pa bi ga lahko čakala tudi zaporna kazen. Izrael medtem jeseni čakajo redne parlamentarne volitve.
17.49 Pezeškian: Zaradi izraelskih napadov na Libanon pogajanja nesmiselna
Siloviti izraelski napadi na Libanon kažejo na zavajanje in nespoštovanje dogovora, je danes po izraelskih napadih, ki so v sredo v Libanonu terjali več kot 200 smrtnih žrtev, izjavil iranski predsednik Masud Pezeškian. Dodal je, da so zaradi napadov pogajanja postala nesmiselna. "Naše roke ostajajo na sprožilcu. Iran nikoli ne bo zapustil svojih libanonskih bratov in sester," je na omrežju X še zapisal Pezeškian.
Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je medtem dejal, da je Libanon ključni del dogovora o prekinitvi ognja med Iranom in ZDA. Pri tem je posvaril pred hudimi posledicami v primeru kršitev dogovora.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu trdi, da Libanon ni vključen v dogovor o prekinitvi ognja. Prav tako vztraja, da bo izraelska vojska še naprej napadala cilje libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah.
Izrael je sicer v sredo izvedel obsežne napade na Libanon, v katerih so bile po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubite 203 osebe, več kot tisoč ljudi pa je bilo ranjenih. V luči napadov je libanonski premier Navaf Salam danes prosil svojega pakistanskega kolega Šehbaza Šarifa, naj potrdi vključenost Libanona v dogovor, da se prepreči ponovitev sredinih izraelskih napadov.
Mirovni pogovori ameriške in iranske delegacije so sicer predvideni za konec tedna v Islamabadu, ki posreduje v konfliktu. Na pogovorih naj bi iskali dolgoročni dogovor o končanju vojne.
Vodja iranske agencije za jedrsko energijo Mohamad Eslami je medtem danes izključil kakršnekoli omejitve glede bogatenja urana v Iranu. "Trditve in zahteve naših sovražnikov, da bi omejili iranski program bogatitve urana, so le želje, ki bodo ostale neizpolnjene. (...) Vse zarote in dejanja naših sovražnikov, vključno s to brutalno vojno, niso prinesle nobenih rezultatov. Zdaj skušajo nekaj doseči s pogajanji," je še dodal.
Masud Pezeškian
16.21 Golob in Pirc Musar obsodila izraelske napade: "Dovolj je dovolj"
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v današnji izjavi obsodila grožnje, izrečene v okviru vojne na Bližnjem vzhodu, med drugim izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uničenju iranske civilizacije, pri čemer je poudarila, da gre za resne grožnje mednarodnemu miru in varnosti, ki jih je treba jemati resno in se jim odločno upreti, medtem ko je premier Robert Golob kljub domnevni prekinitvi ognja med Iranom in ZDA ostro obsodil nadaljevanje izraelskih napadov na Libanon ter podprl poziv španskega premierja Pedra Sáncheza k prekinitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom.
13.50 Evropa zavrača uvedbo pristojbin za prečkanje Hormuške ožine
Evropska unija in vlade več držav članic so ostro kritizirale in zavrnile možnost uvedbe pristojbin za prečkanje Hormuške ožine, o katerih razmišljajo oblasti v Iranu. Ta ključna pomorska pot ostaja praktično zaprta, čeprav jo je v zadnjih dneh prečkalo nekaj ladij, potem ko naj bi jo odprli v okviru dogovora o prekinitvi ognja med Iranom in ZDA.
"Mednarodno pravo zagotavlja svobodo plovbe, ki jo je treba zagotoviti," je danes v Bruslju povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Anouar El Anouni. Možnost uvedbe pristojbin za prečkanje Hormuške ožine, o kateri razmišljajo v Iranu, so v zadnjih dneh odločno zavrnile tudi Francija, Grčija in Nemčija.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je dejal, da "to ni sprejemljivo, saj je svoboda plovbe v mednarodnih vodah skupno dobro človeštva". Dodal je, da bi bila uvedba pristojbin nezakonita, in da mora Iran spoštovati mednarodno pomorsko pravo. Podobno izjavo je v sredo za ameriško televizijo CNN podal grški premier Kiriakos Micotakis. "Ne verjamem, da bi bila mednarodna skupnost pripravljena sprejeti, da bi Iran postavil cestninsko postajo za vsako ladjo, ki prečka ožino," je dejal.
Grčija ima eno največjih trgovskih flot na svetu, v Franciji in Nemčiji pa med drugim delujeta podjetji CMA CGM in Hapag-Lloyd, ki sta glede na tržni delež med največjimi globalnimi ladijskimi prevozniki.
Pomisleke glede pristojbin za prečkanje Hormuške ožine je spodbudila vojna na Bližnjem vzhodu, ki sta jo konec februarja z napadi na Iran sprožila Izrael in ZDA, nakar je Iran skoraj v celoti zaprl to pomorsko pot, ključno za izvoz energentov in drugih dobrin iz regije.
Ožino naj bi sicer odprli za promet v okviru dogovora o dvotedenski prekinitvi ognja, ki je bil dosežen v noči na sredo, vendar je iranska revolucionarna garda zaradi nadaljevanja izraelskih napadov na Libanon posvarila ladjarje, da bo uničila vsako ladjo, ki bo poskušala prečkati ožino brez dovoljenja.
Ladijski prevozniki se zaradi nevarnosti še vedno izogibajo prečkanju ožine, skozi katero je pred vojno po navedbah BBC povprečno plulo 138 ladij na dan.
Iran je po navedbah britanske pomorske revije Lloyd's List vzpostavil "de-facto sistem cestninskih postaj", v okviru katerega morajo plovila predložiti vso dokumentacijo, vključno z verigo lastništva, popolnim popisom tovora, seznamom članov posadke in končno destinacijo. Nato lahko pridobijo dovoljenje in prečkajo ozek nadzorovan koridor v spremstvu iranskih sil.
Teheran ob tem vztraja, da je ožina zaprta le za sovražnike - na čelu z Izraelom, ZDA in njihovimi zavezniki, medtem ko jo plovila iz prijateljskih držav, kot sta denimo Indija in Kitajska, lahko prečkajo v dogovoru s pristojnimi iranskimi oblastmi.
13.18 V Iranu žalne slovesnosti za nekdanjim ajatolo Hamenejem
V Teheranu in drugih iranskih mestih danes po 40 dneh žalovanja potekajo žalne slovesnosti za nekdanjim ajatolo Alijem Hamenejem, ki je bil ubit v ameriško-izraelskih napadih 28. februarja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Procesija v iranskem glavnem mestu se je začela ob natanko 9.40 po krajevnem času, saj je Izrael ravno ob tej uri 28. februarja bombardiral Hamenejevo uradno rezidenco, poroča DPA. Poleg nekdanjega ajatole je bilo v napadu na rezidenco ubitih še več članov njegove družine.
Za petek je v Teheranu predvidena molitev za Hameneja, vendar še ni jasno, kdo jo bo vodil. Prav tako ni znano, kdaj naj bi bil Hamenej, ki je Iran vodil skoraj štiri desetletja, pokopan v svojem rojstnem mestu Mašhad.
Njegov sin in naslednik na čelu Islamske republike Modžtaba Hamenej se v javnosti še ni pojavil, odkar je bil sredi marca imenovan za novega vrhovnega voditelja. Pojavljajo se sicer ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju in poškodbah, ki naj bi jih utrpel v napadu.
ZDA in Iran sta se v sredo dogovorila o dvotedenski prekinitvi ognja.
13.17 Iranski veleposlanik naj bi objavo o odhodu delegacije v Islamabad objavil prezgodaj
Iranski veleposlanik v Pakistanu je danes izbrisal predhodno objavo o predvidenem prihodu iranske delegacije v Islamabad danes zvečer, ker naj bi bila vsebina glede na pojasnilo veleposlaništva objavljena prezgodaj. Pogovori ameriške in iranske delegacije o končanju vojne so sicer v pakistanski prestolnici predvideni konec tedna.
Veleposlanik Reza Amiri Moghadam je danes zjutraj na omrežju X objavil, da bo iranska delegacija danes večer prispela v Islamabad na pogovore, ki naj bi temeljili na načrtu v desetih točkah, ki ga je predlagal Iran. Objavo je nedolgo zatem izbrisal.
Predstavnik veleposlaništva je za francosko tiskovno agencijo AFP najprej dejal, da je bila umaknjena zaradi določenih težav, ni pa hotel povedati, ali delegacijo še vedno Islamabadu pričakujejo danes. Nadalje je še pojasnil, da je bila težava časovne narave – vsebine naj še ne bi objavili.
Dogajanje sproža dodatno negotovost glede prihoda delegacij na pogajanja, čeprav sta tako ZDA kot Iran potrdila udeležbo na mirovnih pogovorih, v katerih posreduje Pakistan.
Pogovori bodo sledili dogovoru o prekinitvi ognja in začasnem odprtju Hormuške ožine, ki sta ga ZDA in Iran dosegla v sredo. Ob posredovanju Pakistana, ki je že doslej deloval kot posrednik med stranema, naj bi na pogovorih iskali dolgoročni dogovor o končanju vojne.
Ameriško delegacijo bo vodil podpredsednik JD Vance, glede na dozdajšnje navedbe vpletenih strani pa naj bi potekali v petek ali soboto.
13.07 Netanjahu vztraja pri napadih na cilje Hezbolaha
Izraelska vojska bo še naprej napadala cilje libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah, kjerkoli bo to potrebno, je danes izjavil izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki vztraja, da dogovor o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom ne vključuje Libanona.
"Hezbolah še naprej napadamo z močjo, natančnostjo in odločnostjo. (...) Hezbolah bomo še naprej napadali, kjerkoli bo to potrebno, dokler ne bomo v celoti vzpostavili varnosti za prebivalce severa (Izraela)," je na omrežju X zapisal Netanjahu.
Izraelska vojska je medtem sporočila, da nadaljuje kopenske operacije na jugu Libanona in da je ponoči med drugim zadela dva ključna prehoda, ki da ju pripadniki Hezbolaha uporabljajo za premikanje orožja in druge opreme od severa proti jugu reke Litani.
Izrael je v sredo izvedel obsežne napade na Libanon, v katerih so bile po zadnjih uradnih podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubite 203 osebe, več kot tisoč ljudi je bilo ranjenih.
Po navedbah izraelskih sil je bil v sredinih napadih ubit tudi Ali Jusuf Harši, nečak in tajnik vodje Hezbolaha Naima Kasema, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Libanonu sicer danes poteka nacionalni dan žalovanja za žrtvami sredinih izraelskih napadov, Hezbolah pa je ponoči v odgovor na napade proti severu Izraela izstrelil več raket.
13.04 Iran odprtje Hormuške ožine pogojuje s koncem ameriško-izraelske agresije
Iran bo zagotovil varno plovbo skozi Hormuško ožino, a jo bo ponovno odprl šele, ko bodo ZDA dejansko končale agresijo, je danes za BBC povedal namestnik iranskega zunanjega ministra Saed Hatibzade. Po navedbah britanskega medija je imel v mislih izraelske napade na Libanon, ki so v sredo zahtevali več kot 180 življenj.
Hatibzade je v pogovoru za BBC nadaljevanje izraelskih napadov na Libanon, čeprav sta ZDA in Iran v sredo dosegla dogovor glede dvotedenske prekinitve ognja, označil za "grobo kršitev" omenjenega dogovora. Iran po njegovih besedah pričakuje, da se bodo vsi na Bližnjem vzhodu držali tega dogovora.
"Ne moreš zahtevati prekinitve ognja, nato sprejeti pogojev, potrditi vsa območja, za katera velja premirje, v tem kontekstu imenovati Libanon, prav Libanon, nato pa tvoj zaveznik (Izrael) preprosto začne pokol," je dejal.
Na vprašanje, ali se bo Iran ob morebitnem nadaljevanju izraelskih napadov na Libanon umaknil iz dogovora z ZDA, je odgovoril: "Mi se zelo osredotočamo na dobrobit celotnega Bližnjega vzhoda."
Zagotovil je, da bo Iran poskrbel za varno plovbo skozi Hormuško ožino, a dodal, da bo ožina ponovno odprta šele, "ko bodo ZDA resnično odpravile to agresijo". Pri tem naj bi imel po navedbah BBC v mislih izraelske napade na Libanon.
Medtem je iranska revolucionarna garda danes sporočila, da so ožino v sredo prečkali dva iranska in kitajski tanker, a da so plovbo nato ponovno ustavili zaradi izraelskih napadov na Libanon, poroča ameriška televizija CNN.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt pa je informacije, da je Iran zaradi izraelskih napadov na Libanon ponovno zaprl to pomembno ožino, v sredo označila za lažne. Dodala je, da so ameriški uradniki predsedniku ZDA Donalda Trumpu zagotovili, da je ožina odprta.
Mornarica iranske revolucionarne garde je po navedbah tujih tiskovnih agencij danes plovilom, ki čakajo na prečkanje Hormuške ožine, sicer posredovala smernice, kako naj to storijo po alternativnih poteh, da bi se varno izognile v ožini nameščenim morskim minam.
Hormuška ožina, ki jo je Teheran zaprl po ameriško-izraelskih napadih na Iran konec februarja, je ena najpomembnejših plovnih poti na svetu, saj skozi njo potuje približno ena petina svetovne oskrbe z nafto.
11.25 Ponovne množične vzpostavitve letov na Bližnji vzhod še ni na vidiku
Letalski prevozniki s sedežem zunaj Bližnjega vzhoda kljub dogovoru ZDA in Irana o začasnem premirju še ne načrtujejo ponovne vzpostavitve letov na ključne destinacije v regiji. Francoski letalski velikan Air France je podaljšal prekinitev letov v ta del sveta do 3. maja, nemški velikan Lufthansa je storitve prekinil do konca aprila.
V Lufthansi so storitve na Bližnjem vzhodu za zdaj ukinjene do konca parila, hongkonški Cathay Pacific pa je napovedal, da bodo povezave z Dubajem in Riadom odpovedane do konca maja.
Velika letalska podjetja so lete v regijo ukinila ob začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran konec februarja.
Kot danes poroča francoska tiskovna agencija AFP, se je Air France odločil podaljšati prekinitev letov zaradi nadaljnjih varnostnih tveganj. Po neuradnih informacijah AFP je sicer letalski prevoznik to odločitev sprejel pred sredinim dogovorom ZDA in Irana o premirju, ki pa je krhko in začasno – omejeno je namreč na 14 dni.
"Letalska družba je dolžna podaljšati prekinitev svojih letov v in iz Tel Aviva, Bejruta, Dubaja in Riada do vključno 3. maja 2026 oziroma do 4. maja 2026 za lete z odhodom iz Dubaja," je Air France objavil na svoji spletni strani.
"Ponovna vzpostavitev letov bo še naprej odvisna od ocene varnostnih razmer na terenu, ki se hitro spreminjajo," so dodali v Air France.
V Lufthansi so storitve na Bližnjem vzhodu zaenkrat ukinjene do konca parila, hongkonški Cathay Pacific pa je napovedal, da bodo povezave z Dubajem in Riadom odpovedane do konca maja.
11.23 Vrstijo se obsodbe izraelskih napadov na Libanon
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ostro obsodil silovite izraelske zračne napade na Libanon, v katerih je bilo v sredo po zadnjih podatkih ubitih več kot 250 ljudi. Obsodbe napadov in opozorila, da spodkopavajo krhko premirje med ZDA in Iranom, se vrstijo tudi iz Evrope in sveta, poročajo tuje tiskovne agencije.
Guterres je obsodil izraelske napade in opozoril na številne civilne žrtve, med katerimi so tudi otroci, prav tako je bila poškodovana civilna infrastruktura. "Generalni sekretar ostro obsoja izgubo civilnih življenj in je globoko zaskrbljen zaradi naraščajočega števila žrtev," je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je v sredo dejal, da je razsežnost ubijanja med izraelskimi zračnimi napadi v Libanonu "grozljiva", in pozval mednarodno skupnost, naj pomaga končati to "nočno moro".
Ogorčenje zaradi številnih žrtev in uničenja je izrazil tudi Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC). Opozoril je, da je v Libanonu približno 1,2 milijona razseljenih in da bi se razmere lahko v prihodnjih urah poslabšale, če se napadi ne bodo ustavili.
"Nesprejemljive" izraelske napade na Libanon je danes obsodil francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, ki je opozoril, da bi lahko spodkopali krhko premirje med ZDA in Iranom.
Združeno kraljestvo si močno želi, da bi bil Libanon vključen v premirje na Bližnjem vzhodu, pa je danes dejala britanska zunanja ministrica Yvette Cooper. ZDA in Izrael po dogovoru, ki sta ga ameriška in iranska stran ob posredovanju Pakistana dosegla v sredo, namreč vztrajata, da prekinitev ognja ne velja za Libanon, Iran pa trdi nasprotno in v napadih vidi kršitev dogovora.
Da mora biti v dogovor o prekinitvi ognja vključen tudi Libanon, je prav tako opozoril španski premier Pedro Sanchez, ki je v sredo na družbenem omrežju X mednarodno skupnost pozval k obsodbi napadov. Mednarodna skupnost mora obsoditi to novo kršitev mednarodnega prava, Evropska unija pa mora začasno prekiniti izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je pozval Sanchez.
"Libanonske suverenosti in varnosti se ne smeta kršiti. Varnost civilnih življenj in premoženja mora biti zagotovljena," je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva in dodala, da je Peking pozval k zadržanosti in "umiritvi regionalnih razmer".
Izrael je v sredo izvedel silovite zračne napade na prestolnico Bejrut in druge dele Libanona. Napadi so prizadeli središče Bejruta in južna predmestja, vključno s stanovanjskimi in poslovnimi območji.
9.43 Iranska delegacija na poti na pogovore v Islamabad
Iranska delegacija je na poti v Islamabad, kjer se bodo po sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja odvili pogovori o končanju vojne, je danes potrdil iranski veleposlanik v Pakistanu. V mesto naj bi prispeli že nocoj, pogovori z ameriško delegacijo pod vodstvom podpredsednika ZDA JD Vancea pa naj bi se odvili v petek ali soboto.
"Kljub skepsi iranskega javnega mnenja zaradi ponavljajočih se kršitev prekinitve ognja, ki jih z namenom sabotaže diplomatske pobude izvaja izraelski režim, bo iranska delegacija na povabilo premierja Šehbaza Šarifa danes večer prispela v Islamabad na resne pogovore, ki bodo temeljili na desetih točkah, ki jih je predlagal Iran," je na omrežju X zapisal iranski veleposlanik Reza Amiri Moghadam.
Pogovori bodo sledili dogovoru o prekinitvi ognja in začasnem odprtju Hormuške ožine, ki so ga ZDA in Iran dosegli v sredo, tik pred iztekom roka, ki ga je Teheranu postavil Trump. Ob posredovanju Pakistana, ki je že do zdaj deloval kot posrednik med stranema, naj bi na pogovorih iskali dolgoročni dogovor o končanju vojne.
Ameriško delegacijo bo vodil podpredsednik Vance, v njej bosta še posebni odposlanec Steve Witkoff in Trumpov zet Jared Kushner.
Bela hiša je v sredo pogovore napovedala za soboto, pakistanski premier pa za petek. Oblasti v Islamabadu so za naslednjih nekaj dni razglasile lokalni praznik, kar ponavadi iz varnostnih razlogov storijo pred večjimi diplomatskimi dogodki v regiji.
Pogovori naj bi glede na prvotne navedbe obeh strani temeljili na načrtu v desetih točkah, ki ga je ameriški strani predložil Iran, a glede njega vlada več nejasnosti, poleg tega je iranska stran objavila več različic.
Bogatenje urana izpadlo iz točk v pogovorih?
Ena tako denimo vsebuje končanje napadov v Iranu, Iraku, Jemnu in Libanonu, odprtje Hormuške ožine in umik ameriških sankcij proti Iranu. V kasneje objavljenem načrtu sta vključena še odobritev za nadaljnje bogatenje urana in ohranitev iranskega nadzora nad ožino. Iz angleškega prevoda besedila je nato po poročanju BBC bogatenje urana izpadlo.
Bela hiša trdi, da načrt, ki so ga objavili iranski mediji, ni enak nizu pogojev, na katere so za ustavitev napadov pristale ZDA. Predsednik ZDA Donald Trump pa je dejal, da obstaja samo en nabor točk, o katerem pa se ne bodo pogajali v javnosti.
Ena od spornih točk je tudi Libanon, za katerega Iran vztraja, da je vključen v prekinitev ognja, ZDA in Izrael pa trdita nasprotno. Izraelska vojska tako nadaljuje silovite napade na sosednjo državo, v čemer Iran vidi kršitev prekinitve ognja.
9.41 Hezbolah na izraelske napade odgovoril z raketami
Libanonsko gibanje Hezbolah je ponoči v odgovor na izraelske napade, ki so v sredo v Libanonu zahtevali najmanj 180 življenj, izstrelilo rakete proti severu Izraela. Ob tem je sporočilo, da bo nadaljevalo napade, dokler se izraelsko-ameriška agresija proti Iranu ne konča. V Libanonu je danes dan žalovanja za žrtvami izraelskih napadov.
Nekaj ur potem, ko je Hezbolah izstrelil rakete proti severu Izraela, je slednji odgovoril z napadi na južno predmestje Bejruta, ki sta ga zadeli dve raketi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v sredo dejal, da bo Izrael nadaljeval operacije proti Hezbolahu. Vztrajal je namreč, da dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja, ki sta ga v sredo sklenila ZDA in Iran, Libanona ne vključuje.
Temu so pritrdili tudi v Washingtonu, medtem ko Pakistan, ki posreduje v pogovorih med ZDA in islamsko republiko, trdi, da dogovor velja tudi za Libanon.
Zaradi izraelskih napadov na Libanon naj bi Teheran v sredo spet ustavil plovbo skozi Hormuško ožino. Obenem naj bi razmišljal o umiku iz dogovora, če bo Izrael nadaljeval napade na cilje v sosednji državi.
Po podatkih libanonske civilne zaščite je bilo v sredinih silovitih izraelskih zračnih napadih ubitih najmanj 254 ljudi, še 1.165 jih je bilo ranjenih, je v sredo poročala katarska televizija Al Jazeera. Tuje agencije pa navajajo podatke libanonskega ministrstva za zdravje, da so izraelski napadi zahtevali najmanj 182 življenj, ranjenih pa je najmanj 890.
9.07 Slovenija poziva k ustavitvi izraelskih napadov v Libanonu
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je danes pozvalo k ustavitvi izraelskih napadov v Libanonu, ki so v sredo zahtevali najmanj 180 življenj. Ob tem so poudarili, da mora prekinitev ognja, ki sta jo sklenila Iran in ZDA, veljati tudi za Libanon.
"Napadi izraelskih sil v Libanonu, ki terjajo številne civilne žrtve in povzročajo uničenje civilne infrastrukture, se morajo končati. Nujno je dosledno spoštovanje mednarodnega prava, zlasti mednarodnega humanitarnega prava, ter zaščita civilistov in humanitarnega osebja," je sporočilo ministrstvo.
Dodalo je, da mora prekinitev ognja, dogovor o kateri sta Teheran in Washington sklenila v sredo, veljati za vse, tudi za Libanon, obenem pa da mora biti v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov, vključno z resolucijo VS ZN 1701.
"V tem kontekstu pozivamo Izrael k ustavitvi vojaških operacij in (libanonsko šiitsko gibanje) Hezbolah k prenehanju napadov," je še sporočilo. Spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Libanona je označilo za ključno, poudarilo pa je tudi, da je trajna stabilnost v regiji mogoča le z diplomacijo in vključujočim političnim procesom.
ZDA in Izrael po dogovoru, ki sta ga ameriška in iranska stran ob posredovanju Pakistana dosegla v sredo, vztrajata, da prekinitev ognja ne velja za Libanon, Iran pa trdi nasprotno in v napadih vidi kršitev dogovora.
9.05 Optimizem glede Irana splahnel, azijske borze navzdol
Delniški tečaji na borzah v Aziji so se danes znižali, nafta pa se je znova podražila, potem ko je splahnel optimizem vlagateljev glede premirja med ZDA in Iranom, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tokijski indeks Nikkei 225 je malo pred koncem trgovanja 0,62 odstotka v rdečem. Šanghajski SSE Composite je 0,67 odstotka v minusu, hongkonški Hang Seng izgublja 0,28 dostotka. Seulski Kospi je končal 1,73 odstotka nižje. Tečaji so se znižali tudi v Indiji, zvišali pa so se na Tajvanu in v Avstraliji.
Delniški indeksi so izgubili del pridobljenega v sredo, ko so poskočili ob sklenitvi premirja med ZDA in Iranom. Izkazalo se je, da je premirje krhko, saj si strani nista enotni, ali vključuje tudi ustavitev napadov na Libanon. ZDA trdijo, da ne, in Izrael je v sredo izvedel enega najmočnejših napadov na Libanon doslej, v katerem je umrlo več kot 250 ljudi.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes nato sporočil, da bodo ameriške sile ostale nameščene v bližini Irana, dokler dogovor ne bo v celoti izpolnjen. Če ne bo izpolnjen, bodo sledili najbolj uničujoči napadi na Iran doslej, je zagrozil.
6.48 Trump: Ameriške sile do izpolnitve dogovora ostajajo v bližini Irana
"Vse ameriške ladje, letala in vojaško osebje, skupaj z dodatnim strelivom, orožjem in vsem drugim, kar je primerno in potrebno za smrtonosno preganjanje in uničenje že tako ali tako močno oslabljenega sovražnika, bodo ostali na mestu v Iranu in okoli njega, dokler ne bo v celoti izpolnjen doseženi DEJANSKI DOGOVOR," je zapisal Trump.
V primeru nespoštovanja tega dejanskega dogovora je islamski republiki zagrozil z napadi, ki bodo "večji, boljši in silovitejši" kot katerikoli doslej. Ob tem je sicer ocenil, da je ta scenarij "zelo malo verjeten".
"Že davno je bilo dogovorjeno, in kljub vsem lažnim trditvam o nasprotnem – BREZ JEDRSKEGA OROŽJA in Hormuška ožina BO ODPRTA IN VARNA," je poudaril.
Dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja
Predsednik ZDA je imel pri tem v mislih zahteve, ki naj bi jih moral Teheran izpolniti v skladu z dogovorom o dvotedenski prekinitvi ognja in začasnem odprtju strateško pomembne ožine, ki ga je z ameriško stranjo sklenil v sredo. Na načrtovanih pogovorih v pakistanskem Islamabadu, ki naj bi potekali v petek ali soboto, bosta strani predvidoma nadaljevali pogajanja o sklenitvi dolgoročnega dogovora.
Tega medtem ogrožajo izraelski napadi na Libanon, ki so v sredo tam zahtevali več kot 180 življenj. Iran naj bi zaradi njih spet ustavil plovbo skozi Hormuško ožino in razmišljal o umiku iz dogovora z Washingtonom, če Izrael ne bo ustavil svojih operacij proti njegovemu libanonskemu zavezniku, šiitskemu gibanju Hezbolah.
Preberite še:
