Pomen kompostnika na našem vrtu in kako pravilno kompostirati

Domač kompost je izvrstno naravno organsko gnojilo, polnovreden humus, ki nastane s pomočjo mikroorganizmov, bakterij, gliv in deževnikov ter je dobrodošel na vsakem vrtu. Razkroj organskih snovi na kompost¬nem kupu ni gnitje, temveč ga zaradi skupinskega dela zgoraj omenjenih živalic imenujemo trohnenje. Na pravilno "negovanem" kompostniku zato naj ne bi bilo nobenega neprijetnega vonja ali muh.

Da bi bila zemlja iz komposta čim bolj kakovostna, pa moramo prej vedeti nekaj osnovnih pravil kompostiranja.

Za kompost ni primeren vsak stranski produkt vrta oziroma kuhinje Na kompost lahko uvrstimo vse organske odpadke z vrta, kot so listje, cvetje, zdravi ostanki rastlin z vrta, pokošena trava, uporabljena zemlja iz lončkov in korit, ter pepel, ki nastane pri gorenju drv. Vanj pa spadajo tudi vsi organski odpadki iz gospodinjstva, kot so sadni in zelenjavni odpadki, kavna usedlina, čajni filtri, jajčne lupine, papirnate brisačke …

Za kompostiranje pa niso primerni odpadki, ki se v okolju ne razgradijo in ki poslabšajo kakovost komposta oziroma vsebujejo nevarne snovi. To so plastika, steklo, kovine, keramika, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, žagovina obdelanega lesa … Neprimerni pa so tudi nekateri biološki odpadki, kot so pomarančne in limonine lupine, meso, kosti, ribe in mlečni izdelki. Ti odpadki bodo namreč privabili nezaželene obiskovalce – miši, podgane in mrčes.

Če bo namesto procesa trohnenja snovi prišlo do procesa gnitja (premalo zračenja in preveč vode), bo neprijeten vonj veliko izrazitejši od tistega, ki bi pršel iz kompostnika, na katerega bi odlagali le vrtne odpadki in del kuhinjskih.

Kaj moramo še vedeti? Različne organske odpadke na kup nalagamo izmenično, kar pomeni, da skupaj na primer ne naložimo predebelih plasti trave ali kuhinjskih odpadkov. Pri travi moramo paziti, da je nekoliko posušena.

Svež kompost za hitrejšo razgradnjo obogatimo z zemljo iz starejšega komposta, saj je ta bogata z mikroorganizmi. Za še boljšo razgradnjo pa dodamo sodobna organska gnojila, ki so bogata z mikroorganizmi. Da bi izboljšali prezračenost in zastajanje vode, na kompost dodamo še narezane veje ali slamo.

Predvsem v poletnih dneh, ko se kompost rad izsuši, ga moramo občasno zaliti. Vlažnost je primerna, ko ob stisku komposta ne priteče voda, ampak ostane kot stisnjena zemlja. Kompostni kup je priporočljivo tudi mesečno obračati, saj ga na ta način dodatno prezračimo.

V primeru kompostiranja kuhinjskih odpadkov je priporočljivo, da ima kompostnik tudi pokrov, ki preprečuje dostop živalim do kompostnega kupa, hkrati pa ob nalivih dežja prepreči, da bi se ta preveč napil z vodo.

Kam postaviti kompostnik? Za kompostnik, ki je lahko lesen, plastičen ali betonski, ponavadi določimo kraj ob robu vrta, ki je hkrati blizu zelenici in vrtu, od koder boste na kompost nosili odvečni material, in gredicam, ki jih boste s kompostom gnojili. Spodnja plast kompostnika naj bo v stiku z zemljo, saj tako omogočimo prost prehod mikroorganizmov in črvov. Poleg tega bomo s tako postavitvijo dosegli tudi dobro odcednost. Najbolje je, da ga postavimo v polsenčni ali senčni legi, saj ga tako sonce ne bo moglo izsušiti ali pregreti. Gradivo na kompostnem kupu za uspešno razkrajanje potrebuje primerno vlago, toploto in zračnost.

Stranice kompostnika morajo biti razporejene tako, da so med njimi odprtine, skozi katere kroži zrak, saj lahko ob pomanjkanju kisika odpadki začnejo gniti in ne trohneti. Poleg tega pa zrak in vlaga omogočata, da kompostni kup ne smrdi.

Kdaj je zemlja iz komposta pripravljena za uporabo? Zemljo boste lahko uporabili po šestih oziroma 12 mesecih, ko se vsi odpadki spremenijo v prst, ki nekoliko spominja na gozdno. Pokazatelj, da je zemlja pripravljena, pa so tudi deževniki, saj se ti po končani razgradnji organskih odpadkov odmaknejo. Ko kompost presejemo skozi grobo sito, dele, ki še niso razpadli, vrnemo v kompostnik. Zemljo, ki je pravzaprav odlično organsko gnojilo, nikoli ne zakopljemo v globino, ampak jo prerazporedimo po površini.