Fasada, prijazna do denarnice in narave

Ekonomska kriza nas je prisilila, da cenimo vsak zasluženi evro in izgubljeno kilovatno uro. Z dobrim fasadnim sistemom in zadostno debelino fasadne izolacije lahko porabo energije za ogrevanje znižamo do 40 odstotkov. Toplotna izolacija oziroma bolj ekonomična poraba energije, podnebne spremembe, cene energentov in vedno večja želja končnih uporabnikov po lepšem, lažjem, udobnejšem in varčnejšem življenju so samo nekatere izmed zahtev trga, na katere so morali proizvajalci gradbenih materialov odgovoriti z razvojem najpopolnejših in najkakovostnejših sistemskih rešitev.

Fasada ima več funkcij – zaščitno, izolacijsko in lepotno. Poleg zunanjega videza fasade – barve, strukture, oblike in materialov – sta pomembni tudi funkcionalnost in trajnost. Dobra toplotna izolacija fasade znižuje stroške gospodinjstev za ogrevanje v zimskem in hlajenje v poletnem času, povečuje udobje bivanja ter pripomore k trajnostnemu razvoju okolja. Z nezadostno izolirano fasado letno namreč izgubimo od 30 do celo 50 odstotkov energije.

Prednosti vgradnje dobrega toplotnoizolacijskega sistema

Toplotna izolacija zagotavlja trajno znižanje toplotnih izgub v zimskem ter toplotnih dobitkov v poletnem času in s tem povezano visoko udobje bivanja ob še sprejemljivih stroških.

- 40-odstotni prihranek pri energiji. Z dobrim fasadnim sistemom in zadostno debelino fasadne izolacije lahko porabo energije za ogrevanje znižamo do 40 odstotkov. Neizoliran ali toplotno slabo izoliran bivalni objekt izgublja velike količine toplotne energije. Tako je neizolirana hiša iz sedemdesetih let približno tak potrošnik energije kot avto, ki porabi 20 litrov goriva na 100 km.

- Trajna zaščita doma. Naložba v toplotnoizolacijski sistema prinaša dolgotrajno zaščito in učinkovitost, brez dodatnih stroškov napeljave in servisiranja v primerjavi s sistemom za klimatizacijo. Ko je toplotna izolacija pravilno vgrajena, deluje ne glede na vremenske, podnebne, energetske in druge razmere. Povečanje cene energentov, pomanjkanje energije, okvara in dela na inštalacijah, spremembe globalnega ali lokalnega podnebja ne morejo trajno zmanjšati učinka vgrajene toplotne izolacije.

- Zdravi in ugodni bivalni pogoji. Ugodni bivalni pogoji so pri temperaturi med 19 in 22 °C in vlagi med 40 in 60 odstotki. Za zagotavljanje takih pogojev so potrebne idealno izolirane zidne površine, kajti nezadostna in pomanjkljiva toplotna izolacija objekta dovoljuje povečano izmenjavo toplote in tako bistveno vpliva na kakovost bivalnih pogojev. Pri preveč izsušenem zraku nastaja velika količina prahu, ki draži naše dihalne organe, pri visoki, trajni vlagi in vplivih okolja pa lahko pride do razvoja zidne plesni.

- Višja vrednost objekta. Če je objekt kakovostno toplotno izoliran, ima zaradi tega tudi večjo tržno vrednost.

Materiali v toplotnoizolacijskih sistemih

V fasadnih kontaktnih toplotnoizolacijskih sistemih se najpogosteje uporabljajo plošče iz ekspandiranega polistirena (EPS), plošče ali lamele iz mineralne volne (MW-P, MW-L), pa tudi plošče iz ekstrudiranega polistirena (XPS). Poleg klasičnih materialov na tržišču obstaja tudi vrsta drugih toplotnoizolacijskih materialov, vendar še nimajo tehnične specifikacije za gradbeni proizvod (ovčja volna, slama). V tem primeru se ti materiali ne smejo vgrajevati v kontaktnem fasadnem toplotnoizolacijskem sistemu.

Prenos toplote v izolaciji zmanjšuje tudi grafit. Posebnost grafitnega EPS so vgrajeni delci grafita, ki odbijajo toploto, podobno kot to s svetlobo ustvari zrcalo. S tem se znatno zmanjša prenos toplote, toplotno izolacijske sposobnosti pa so izboljšane za 2 odstotkov, kar pripomore k energetski učinkovitosti objekta.

Nekateri potrošniki želijo fasado, ki je paroprepustna, torej, da dobro diha, drugi pa, da odbija vodo, tretji imajo visok objekt, za katere je zakonsko predpisana požarna odpornost. Ravno zato so pri JUB-u razvili večje število fasadnih sistemov, kjer vsak zadosti določenim željam in potrebam potrošnika.

Debelina izolacije odvisna od lokacije, orientacije in oblike stavbe

Debelina priporočene izolacije je odvisna od lokacije, orientacije in oblike stavbe. Najugodnejša lega stavbe je na prisojni strani, zaščiteni pred vetrovi. Druga skrajnost je stavba, ki stoji na izpostavljeni legi, nezaščiteni pred vetrovi ali stavba, ki stoji v senčni dolini. Največji vpliv na toplotne izgube ima izpostavljenost vetru, zato je zelo pomembno, da so vsi stiki med stavbnim pohištvom in fasadnimi površinami kakovostno izvedeni.

Količina toplotnih dobitkov je odvisna tudi od orientacije fasade in letnega časa. Najintenzivnejše obsevanje v zimskem času je na južni fasadi, zato je najbolj optimalna umeščenost zgradbe na južno orientirano zemljišče.

Na velikost toplotnih izgub vpliva tudi razmerje med površino ovoja in prostornino zgradbe. To razmerje imenujemo faktor oblike. Ugodneje je, da je zunanjih površin čim manj glede na prostornino, saj so takrat toplotne izgube manjše.

Tudi stare objekte lahko ustrezno zaščitimo in ohranimo enak videz stavbe. Odvisno je, ali je objekt spomeniško zaščiten. V takem primeru ne izoliramo zunanjosti, ampak notranjost stavbe, postopki pa so vsekakor bolj zahtevni kot pri "navadnih objektih".

Vsebino omogoča JUB