Drevesni sok za sirup, cvetje za čaj

Drevesa zagotavljajo kar nekaj uporabnih stvari. Iz drevesnega soka breze ali javorja pridobivamo sirup. Nekateri cvetovi, na primer lipovo cvetje, so primerni za čaj. Plodovi dreves, sploh sadnih, tudi tisti z oreški in semeni, pa so še kako okusni.

Prav tako so uporabni leseni deli dreves, manjše veje lahko obrezujemo. Na ta način drevesu pomagamo pri rasti, pridobljeni tanki les pa lahko uporabimo glede na potrebe. Ne nazadnje so lahko tudi lepo okrasje v vazi. Bolj ko znamo uporabiti veje za domače potrebe po lesu, manj potrebe bo po sekanju velikih dreves. Za obsekavanje so še posebej primerna tista drevesa, ki se hitro obnovijo, to so leska, gaber, jesen in javor. Vrbo prav tako lahko obsekavamo, lahko pa ji tudi porežemo veje v višini glave, kar se dobro obnese tudi pri platanah in lipah. Obrezovanje jeseni in pozimi spodbuja rast lesenih delov, s poletnim obrezovanjem pa spodbujamo rast popkov, iz katerih se bodo na sadnih vrstah razvili sadeži.

Drevesa so tudi vetrobran Drevesa so tudi pomembni naravni prestrezniki, ki privabljajo koristne žuželke in druge živali. So vetrobran, ki ob vetru, ko se tresejo korenine, poskrbijo za zračenje drugih rastlin in zadržujejo odtekanje organskih snovi ter zadržujejo vodo.

V krogotoku vode v naravi imajo drevesa zanimivo vlogo. Vodo črpajo iz podtalnice in jo v obliki hlapov sproščajo nazaj v zrak, v vročem poletnem dnevu je to lahko tudi do petsto litrov vode. Vsa ta voda se nato vrne v obliki padavin, v katerih drevo lahko postane naravni dežnik, kar je pomembno imeti v mislih ob načrtovanju vrta, saj je območje ob deblu in pod zunanjim robom krošnje bolj vlažno od osrednjega dela.

Drevesa na vrtu dajejo prijetno senco in blažijo vremenske skrajnosti. Ublažijo vročino in grejejo hladne dni. Prav tako dajejo vrtu privlačen videz, sploh tista z lepim lubjem, kot na primer bukev in lipa, ter bujnim listjem. Drži pa, da so sadna drevesa in tista z oreški za vrt najkoristnejša. Pri izbiranju preverite, ali je izbrana vrsta dovolj odporna proti nizkim temperaturam vašega okolja ter nadmorski višini.

Foto: Reddit.com

Načrtujmo zasaditev Ker so drevesa najdlje živeče rastline v vrtu in so tudi največja, moramo njihovo zasaditev načrtovati daleč vnaprej, saj predstavljajo osnovno ogrodje vrta in vplivajo na razmestitev preostalih rastlin. Pri manjših vrtovih sta izbira in umestitev še pomembnejša. Pogosto eno samo drevo odloča o končni obliki celotnega vrta.

Določena drevesa se razvijejo bujno in lahko v vrtu predstavljajo osrednji element, pri čemer pa za svojo rast potrebujejo veliko praznega prostora, da pridejo do izraza.

Sadimo jih lahko kot dopolnilo k drugim elementom na vrtu ali pa kot izhodišče, okoli katerega umeščamo druge manjše rastline. Drevesa lahko tudi označujejo mejo med prostori, zaznamujejo vhod ali prehode med deli vrta ali pa zastirajo neželene poglede.

Prijetno bodo drevesa delovala tudi ob ribniku, klopi ali kipu. Na vrtu s strogimi potezami bo njihova umeščenost na sredino najboljša, ob bolj dinamično zastavljeni ureditvi pa bodo dobro delovala ob robu.

Za drevesa na vrtu so primerne vrbe, češnje, breze, magnolija, lipa, cedra, beli gaber, mokovec, rdečelistna bukev, divji kostanj in podobno.

Kontrasti v vrtu Pri izbiri drevesa bodimo pozorni na obliko krošenj, na malih vrtovih ne izberimo dreves, ki so višja od šestih metrov, saj bi lahko v nasprotnem primeru zavzela celotno površino vrta. V velikih vrtovih pa drevesa lahko sadimo v skupini, ta postavimo bolj skupaj, da bo rast vitkejša in asimetrična. Drevesa se bodo med seboj prepletala in dajala naravnejši videz. Pod njimi se bo ustvarilo specifično rastišče, ki je primerno za zgodnje cvetoče gozdne rastline. Za to so primerni hrast, bukev, trepetlika, topol, javor.

S pravilno izbiro in kombiniranjem različnih vrst lahko dosežemo, da vsak letni čas izstopa vsaj eno drevo. Spomladi pride do izraza drevje z nenavadnim mladim listjem, pozno spomladi in zgodaj poleti tisto, ki ima zelo privlačno cvetje. Jeseni, ko listje spreminja barve, je zanimiva večina listavcev, pozimi pa lahko pridejo do izraza iglavci. Z izbiro različnih drevesnih vrst lahko uravnavamo kontraste v vrtu.