Iz stanovanja v središču Ljubljane, ki je bilo v slabem stanju, je nastal svetel, fluiden in igriv dom. S prevladujočo belino, ki jo nadgrajujejo oblikovalske ikone, umetnine in atraktivna preproga.
Stanovanje, njegove prenove se je že pred leti lotila arhitekta Mateja Panter, pred tem nikoli ni bilo preurejeno. "Različni tlaki, ponekod samo deske, linolej, parket in keramika. Vidne inštalacije ogrevalnega sistema, zazidano okno, izjemno majhna kopalnica in slaba razporeditev prostorov," izhodiščno stanje doma v stavbi nekdanje Delavske zbornice, ki jo je kot mestno palačo leta 1928 zasnoval Vladimir Šubic, opisuje arhitektka.
Navedeno je narekovalo osnovne smernice prenove: izdelavo enotnega tlaka v vseh prostorih, izvedbo skritih inštalacij (talnega ogrevanja) in zasnovo novega tlorisa, ki je bila najpomembnejša.
Kopalnica na sredini stanovanja
Novo razporeditev prostorov so usmerjale obstoječe možnosti – okenske odprtine in osrednja nosilna stena. Nov tloris je nasprotje staremu, pojasni arhitektka. Na sončni, ulični strani je zdaj bivalni del, kamor seže veliko naravne svetlobe. Na severni, dvoriščni strani, kjer sta bili prej kuhinja in jedilnica, so spalni prostori.
Bivalni del je velik, osvetljen in prijeten, spalni pa miren in z manj atraktivnimi pogledi. Kopalnica je zdaj v središču stanovanja, saj drugače ni bilo mogoče obdržati osnovne delitve stanovanja na prostore aktivnosti in druženja ter oaze miru, še pojasnjuje Mateja Panter.
Kopalnica, ki je v osrednji osi stanovanja, je brez oken, vendar prehodna in dostopna na obeh straneh skozi velika vrata iz jedkanega stekla, kar v prostoru ustvarja dinamiko.
Belina kot platno za pohištvene zgodbe
Trosobno stanovanje, ki meri 87 kvadratnih metrov, optično poveča bela barva. Beli niso le stene, stropi in tla, temveč tudi kuhinjski elementi, jedilnica in postelje. Kar niti ni nenavadno, glede na to, da ustvarjalko interjerja zanimajo svetli in odprti prostori.
A bela ima v tem primeru še eno funkcijo. "Takšna podlaga notranjosti dopušča umestitev zahtevnejših kosov, ne da bi pri tem preveč obremenili ambient. Ravno zaradi nevtralne osnove stanovanja sem lahko izbrala različno pohištvo in dodatke, ki mi veliko pomenijo," razloži koncept Mateja Panter. Pri tem ne gre toliko za oblikovanje samo na sebi, temveč je v ospredju predvsem želja, da z izbranimi pohištvenimi kosi, ki imajo poseben pomen za arhitektko in njeno družino, nastajajo pomenljive zgodbe.
Podrt cestni znak je postal podnožje stola
In kateri so takšni oblikovalski kosi in ikone? "Verner Panton je ustvaril veliko pohištva in mikroambientov, ki so bili za tisti čas nekaj posebnega, zato sem izbrala njegov Panton Chair, v beli, seveda. Avtomobil Pick Up, ki ga je oblikoval Alfredo Häberli, se je pripeljal k nam, ko je bila hči stara kakšno leto, in še zdaj, pri sedmih, se pogosto zapelje naokrog po stanovanju."
Med svetilkami so tista iz Sijaja Hrastnik iz 70. let, svetila slovenske Intra Lighting, dve luči znamke Floss, lučka Dalu znamke Artemide oblikovalca Vica Magistrettija.
Klubska mizica je spomin na arhitektkino bivanje v Firencah, podrt cestni znak je podnožje vrtljivih starih stolov Meblo, svoje mesto so dobili tudi pohištveni dodatki, ki jih je ustvaril ustvarjalkin dedek, steklene krogle pa so iz Benetk.
Rdeča je prišla kot darilo v obliki dveh foteljev
Belino prostora v oblikovanju interjerja na različne načine prekinja rdeča. "Ta je poleg črne klasična barva v grafičnem oblikovanju. Rdeča prinaša vizualni poudarek, pa naj gre za modno, grafično ali notranje oblikovanje. Ni pa vse tako zelo premišljeno. Pri oblikovanju doma upoštevam občutek, pa tudi omejitve. Rdeča je prišla kot darilo v obliki dveh foteljev in precej atraktivne volnene preproge," doda notranja oblikovalka.
Merilo kakovostnega domovanja je več kot gola funkcionalnost
Mateja Panter si domovanja ne predstavlja brez umetnin, kar je v belem stanovanju več kot očitno. Ustvarjalka pravi, da je navdušenka nad lepim. Za slike bi si želela celo še kakšno steno več.
"Kot pri pohištvu je tudi pri slikah merilo za izbiro lastno zadovoljstvo. Ambient, ki daje zadovoljstvo posamezniku, nanj nezavedno pozitivno vpliva na več sicer težko izmerljivih področjih. Kultura bivanja je veliko več kot merilo slave, cene in gole funkcionalnosti."